Jedro

Z izpodbijani sklepom sodišče solastninske skupnosti ni razdelilo, temveč jo je preoblikovalo takó, da je na posameznih nepremičninah določilo novo solastniško sestavo in novo razmerje idealnih deležev. Takšen način delitve pa ne ustreza nobenemu izmed zakonsko taksativno določenih načinov iz 70. člena SPZ. Sodna praksa ga dopušča zgolj v primeru, ko udeleženci s takšnim preoblikovanjem solastniške skupnosti soglašajo. Tega pa v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 17. 11. 2011 in popravni sklep z dne 28. 12. 2011 razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razdelilo nepremičnine parc. št. 167/16, 1053, 1054, 1055, 1056/2, 1057/2, 1057/3, 1058, 1059/1, 1059/2, 1107, 1108/1, 1110, 1111, 1434, 1446 in 1447, k. o. X., katerih skupna vrednost znaša 338.195,90 EUR med udeležence nepravdnega postopka tako, da: - predlagatelj D. P. in druga nasprotna udeleženka M. R. postaneta solastnika parc. št. 167/16, 1053, 1054, 1055, 1056/2, 1057/2, 1057/3, 1107, 1108/1, 1110, 1111, 1443 (s popravim sklepom z dne 28. 12. 2011 je sodišče prve stopnje navedeno števi9lko popravilo v pravilno 1443), 1446 in 1447, k. o. X., vsak do 1/2, - nasprotni udeleženci postanejo solastniki parc. št. 1058, 1059/1, 1059/2, k. o. 0000, k. o. X, in sicer prvi nasprotni udeležence A. V. do 1/2, treti nasprotni udeleženec do 1/4, četrta nasprotna udeleženka do 1/8 in peti nasprotni udeleženec do 1/8 (I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

Nasprotnim udeležencem je naložilo, da predlagatelju D. P. in drugi nasprotni udeleženki M. R. plačajo razliko v prejeti vrednosti nepremičnin, in sicer: A. V. vsakemu po 17.540,59 EUR, M. V. ml. vsakemu po 8.770,29 EUR, H.H. pa vsakemu po 4.385,15 EUR, vsi v roku treh mesecev od pravnomočnosti tega sklepa skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do dneva plačila (II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje). Za D. P. in M. R. je odločilo, da imata do dokončnega plačila zastavno pravico na parc. št. 1058, 1059/1, 1059/2, k. o. 0000 - k. o. X (III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje). Glede stroškov pa je odločilo, da morajo nasprotni udeleženci plačati predlagatelju stroške tega nepravdnega postopka, in sicer A. V. 1.885,28 EUR, M. R. 1.885,28 EUR, M. V. ml. 942,64 EUR, H. H. 471,32 EUR in M. H. 471,32 EUR, vsi v roku 15 dni od izdaje tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

2. S popravnim sklepom z dne 28. 12. 2011 je sodišče prve stopnje popravilo sklep z dne 17. 11. 2011 tako, da je v I. odstavku in prvi alineji I. odstavka izreka sklepa, v 1. točki ter v drugem in šestem odstavku 5. točke obrazložitve sklepa tako, da je namesto napačne parc. št. 1434 k. o. X navedlo pravilno: „parc. št. 1443 k. o. X“ (I. točka izreka popravnega sklepa). V 21. vrstici 6. odstavka obrazložitve pa tako, da se namesto besedila „izvenzakonske partnerice“ vnese besedilo „vdove“ (II. točka izreka popravnega sklepa).

3. Zoper sklep z dne 17. 11. 2011 se pritožujejo posebej A. V. in posebej M. V. ml., H. H. in M. H. 4. A. V. uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP).(1) Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklepa razveljavi v celoti ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da predlagatelj ni izposloval cenitve stavbnega zemljišča parc. št. 167/16, k. o X, niti ni takšne cenitve odredilo sodišče prve stopnje oziroma jo vročilo A. V. ali njegovemu pooblaščencu. Po drugi strani pa mu je sodišče prve stopnje 20. 4. 2010 izročilo fotokopijo poročal o vrednotenju in oceni vrednosti tega zemljišča cenilca J. P. iz avgusta 2005, in ga je izven tega postopka naročila Z.V., ki sploh ni stranka tega postopka. Te cenitve tudi predlagatelj ni priznaval. A. V. se o vrednosti nepremičnin 167/16 sploh ni mogel izjasniti. Brez te cenitve pa ni mogoča poštena in zakonita delitev solastnih nepremičnin. Vse navedeno pa je A. V. predočil sodišču že v svoji vlogi z dne 28. 4. 2010. Posledično je bilo dejansko stanje v zadevi zmotno ugotovljeno, saj navedena in upoštevana vrednost 77.889,00 EUR ne temelji na nobeni izdelani cenitve. Sodišče je storilo tudi absolutno bistveno kršitev postopka, ker je v točki 4 obrazložitve navedlo cenitev po naročilu Z. V. iz časa avgusta 2005 kot izveden dokaz. Hkrati pa opozarja, da je sodišče prve stopnje odločilo o delitvi tako, da mu ničesar ne dodeljuje v izključno last in posest s fizično delitvijo, ampak mu jemlje solastniški delež do 1/04 na določenih nepremičninah ter mu nalaga izplačilo predlagatelju in M. R. Sodišče je torej zmotno uporabilo tudi materialno pravo. Stroškov s pritožbo ne priglaša. 5. M. V., H.H. S. in M. H. ravno tako uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP v zvezi s 37. člen ZNP ter sodišču druge stopnje predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajajo, da sodišče prve stopnje dodeljuje predlagatelju in M. R. parcele, brez katerih kmetija sploh ne more funkcionirati in za katere nista izkazala nobenega interesa. Pritožnikom pa daje v solast in soposest hišo, hlev in gospodarsko poslopje, pri čemer so te parcele obremenjene z dosmrtno brezplačno služnostno pravico stanovanja v korist Z.V., ki je mati predlagatelja. Pritožniki so torej z razdružitvijo pridobili v solastnino tri obnove potrebne objekte, brez kmetijskih zemljišč. V hiši pa nimajo kaj iskati, ker v njej prebiva mati predlagatelja. Sodišče prve stopnje poleg tega šteje, da imajo pritožniki večji interes, da dobijo hišo in gospodarska poslopja, ker da je predlagatelj sin izvenzakonske partnerice prejšnjega lastnika F. V., njegova hči pa z njim ni živela. Sprašujejo se, na kakšnih dokazih sploh temeljijo te ugotovitve in četudi bi bile resnične, zakaj je to sploh pravno relevantno. Stroškov s pritožbo ne priglašajo.

6. Zoper popravni sklep z dne 28. 12. 2011 pa se iz razloga zmotne ugotovitve dejanske stanja in bistvene kršitve pravil postopka pritožuje A. V. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče spremenilo izrek sklepa z dne 17. 11. 2011 brez da bi vpogledalo zemljiškoknjižni izpisek za parc. št. 1434 in 1839. Izpodbijanega sklepa zato po njegovem mnenju ni mogoče preizkusiti. Stroškov s pritožbo ne priglaša. 7. Udeleženci na vročene pritožbe niso odgovorili.

8. Pritožbe so utemeljene.

O pritožbi zoper sklep z dne 17. 11. 2011:

9. Kadar sodišče v nepravdnem postopku odloča o delitvi solastnine in pri tem izbere fizično delitev oziroma delitev v naravi, s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice za vsakega solastnika, ki mu pripade nov osamosvojeni del prej ene stvari. Posledica bodisi sporazumne bodisi sodne delitve solastnine v naravi je torej razdružitev solastinske skupnosti in pridobitev izključne lastninske pravice posameznega solastnika na (prej delu) stvari(3) .

10. Navedenega sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi ni upoštevalo. Z izpodbijani sklepom namreč solastninske skupnosti ni razdelilo, temveč jo je preoblikovalo takó, da je na posameznih nepremičninah določilo novo solastniško sestavo in novo razmerje idealnih deležev. Takšen način delitve pa ne ustreza nobenemu izmed zakonsko taksativno določenih načinov iz 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ)(4). Sodna praksa ga dopušča zgolj v primeru, ko udeleženci s takšnim preoblikovanjem solastniške skupnosti soglašajo. Tega pa v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti. Povedano drugače: s tem, ko je sodišče predlagateljev delež na določenih nepremičninah preneslo na druge udeležence, ne da bi kateri koli med njimi izrazil voljo za pridobitev lastninske pravice na predlagateljevem idealnem deležu, je konstituiralo drugačen način delitve od tistega, predpisanega v 70. členu SPZ, s čimer je preseglo zakonsko pooblastilo(5) .

11. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (341. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je sodišče druge stopnje pritožbama zoper sklep z dne 17. 11. 2011 ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovnem postopku bo moralo upoštevajoč določbo 70. člena SPZ najprej ugotoviti, ali je delitev v naravi mogoča (četrti odstavek 70. člena SPZ). Šele v nadaljevanju - če bo ugotovilo, da je takšen pogoj izpolnjen - pa naj ugotavlja, katera stranka ima večji interes za prevzem posameznega dela v naravi. Pri tem naj upošteva, da sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predlog predlagatelja takó, kot je v pravdnem postopku vezano na zahtevek tožnika. Zavezuje ga zgolj odločanje v okviru opisanega razmerja, ki terja ureditev. Način razdelitve opisane solastninske skupnosti, pa je pogojena z upoštevanjem kogentnih določb o prioritetnih načinih delitve v 70. členu SPZ.

12. Glede na pritožbene navedbe o kršitvi pravice do izjave A. D., ker v postopku ni bila izdelana oziroma mu ni bila vročena cenitev parc. št. 167/16, pa velja zgolj pojasniti, da se takšna cenitev nahaja na list. št. 112a sodnega spisa. Dejansko ni bila vročena ne A. V., ne njegovemu pooblaščencu F. H., temveč A. V. ml. Takšna vročitev pa ni bila pravilna, ker je imel A. V. ml. pooblastilo A. V. zgolj za zastopanje na naroku 17.4. 2008, ne pa tudi za opravljanje drugih procesnih dejanj oziroma za sprejemanje pisanj (glej pooblastilo v prilogi B3 sodnega spisa).

13. Iz spisa izhaja, da je A.V. po vložitvi pritožbe umrl (glej izpisek iz matičnega registra o smrti na list. št. 291), kar pomeni, da so v njegov procesni položaj vstopili njegovi dediči kot univerzalni pravni nasledniki. Če ti niso preklicali pooblastila dotedanjemu pooblaščencu A.V., tj. F. H., njegovo pooblastilo zaradi smrti A. V. ni prenehalo in ima F.H. še naprej pravico opravljati pravdna dejanja - z izjemo tistih, določenih v 96. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP (100. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V takšnem primeru je treba cenitveno poročilo na list. št. 112a vročiti tudi pooblaščencu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. A. V. pa v pritožbi tudi pravilno opozarja, da sodišče kljub ugotovitvi višje vrednosti predmeta postopka od tiste, ki jo je navedel predlagatelj, o tem ni odločilo v izreku izpodbijanega sklepa (glej 31. člen ZST-1). Navedeno bo moralo upoštevati pri ponovnem odločanju v zadevi.

O pritožbi zoper popravni sklep z dne 28. 12. 2011:

15. V posledici razveljavitve končnega sklepa je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi popravni sklep z dne 28. 12. 2011. Na pritožbene navedbe A. V. o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja v takšnem sklepu in obstoju bistvenih kršitev postopka zato ne bo odgovarjalo, saj za odločitev o njegovi pritožbi niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16. Razveljavitev stroškovne odločitve je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. (2) Ur. l. SRS, št. 30/1986 in nasl. (3) Glej sklep VS RS II Ips 876/2008 z dne 20. 5. 2010. (4) Ur. l. RS, št. 87/2002 in nasl. (5) Enako kot pod op. 3.