Jedro

Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek terjatve oziroma obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, kar pa je v postopku dokazano in kar nenazadnje priznava tudi toženka sama. Obveznost plačila šolske malice nastane že s prijavo na šolsko prehrano, toženka pa ni trdila, da obroki niso bili zagotovljeni ali pa da so bili pravočasno odjavljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklenilo (pravilno: razsodilo), da sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 26765/2016 z dne 22. 3. 2016 ostane v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zakonskih zamudnih obrestmi od 36,30 EUR od 19. 5. 2015 do plačila (dne 22. 4. 2016) in izvršilnih stroškov v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2016 do plačila (I. točka izreka). V delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo glavnice 36,30 EUR, je sklep o izvršbi razveljavilo in postopek ustavilo (II. točka izreka), v preostalem delu (glede izvršilnih stroškov v znesku 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 17,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je pojasnila, da sklep ne vsebuje podatkov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da se brez upravičenega dvoma nanaša nanjo. Računa z dne 7. 5. 2015 v znesku 36,30 EUR nikoli ni prejela, niti ni bila obveščena, da dolguje tak znesek. V odgovoru na dopolnitev tožbe je navedla, da v celoti vztraja pri trditvah iz ugovora zoper sklep o izvršbi. Kot bistveno je ponovno izpostavila, da predlog za izdajo sklepa za izvršbo in poprava tožbe ne vsebujeta podatkov ali listin, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da se vtoževana listina nanaša in da je naslovljena nanjo. Ker se listina ne glasi na njeno ime, tudi ni dolžna plačati stroškov izvršilnega in pravdnega postopka. Listino je prvič prejela skupaj s pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 12. 10. 2016. Iz listine izhaja, da se nanaša na P. A., nanj se nanaša tudi opomin z dne 26. 10. 2015. Navedla je, da je tožena napačna oseba. Ker pred tem ni prejela listine oziroma zahtevka tožnice za plačilo zapadle terjatve na njeno ime, niti izvršilni niti pravdni postopek nista bila potrebna in je zahteva za plačilo stroškov obeh postopkov neutemeljena. Sodba je napačno utemeljena in obremenjena z bistvenimi kršitvami določb materialnega prava. Temelji na listinah, ki ne glasijo nanjo niti po imenu niti po naslovu stalnega bivališča. Strinja se, da zakon določa, da je zavezanec za plačilo prehrane dijak oziroma starši, vendar je predpogoj za plačilo opravljene storitve listina, ki jo izvajalec izstavi na ime in naslov zavezanca za plačilo.

3. Tožena stranka v odgovoru navaja, da vztraja pri plačilu obveznosti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi t. i. relativnih bistvenih kršitev določb postopka.

6. Tožnica od toženke zahteva plačilo dijaške malice za obdobje od 1. 4. 2015 do 30. 4. 2015. 7. Materialno pravno podlago zahtevka predstavlja 7. člen Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1), ki določa, da šolsko prehrano plača šoli učenec ali dijak oziroma starši. Toženka samemu obstoju obveznosti ni oporekala in tudi znesek glavnice je bil po vložitvi predloga za izvršbi na podlagi verodostojne listine plačan.

8. Glede plačila zakonskih zamudnih obresti in stroškov izvršilnega postopka pa toženka zmotno meni, da jih ni treba plačati, ker ni prejela računa na njeno oziroma, ker predlog za izdajo sklepa za izvršbo in poprava tožbe nista vsebovala podatkov ali listin, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da se vtoževana listina nanaša in da je naslovljena nanjo. Račun oziroma izstavitev računa namreč ni pogoj za nastanek terjatve oziroma obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, kar pa je v postopku dokazano in kar nenazadnje priznava tudi toženka sama. Obveznost plačila šolske malice nastane že s prijavo na šolsko prehrano, toženka pa ni trdila, da obroki niso bili zagotovljeni ali pa da so bili pravočasno odjavljeni (10. člen ZŠolPre-1), kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

9. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).