Jedro

Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je odločilno, ali vsa dodeljena zemljišča skupaj ustrezajo merilom iz 89. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, in če jim, komasacijski udeleženec ne more uspeti z ugovorom, da je ena od dodeljenih parcel slabše kvalitete.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo odseka za gospodarstvo pri Sekretariatu za upravne in gospodarske zadeve občine z dne 11.12.1992, s katero je navedeni prvostopni upravni organ nadomestil izrek odločbe o novi razdelitvi zemljišč št. 321-2/89-3 z dne 25.5.1992 v delu, ki se nanaša na tožnika, tako da je tožnikoma vsakemu do 1/2 dodelil parcele št.750, 766, 815/2 in 873, parcelo št. 1214 in parcelo št. 1348. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da tožnikoma dodeljena zemljišča ustrezajo pogojem, ki jih za pravilno razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada zahteva zakon o kmetijskih zemljiščih. Tožnika sta namreč v komasacijski sklad vložila v solastnini 13 parcel na šestih lokacijah, iz komasacijskega sklada pa sta dobila šest parcel na štirih lokacijah. Skupna površina vloženega zemljišča znaša 60251 m2, skupna vrednost 4047849 cenilnih enot, skupna površina dodeljenega zemljišča zanaša 59588 m2, skupna vrednost pa 3969321 cenilnih enot. Ob upoštevanju obveznega odbitka za jarke in poti, ki znaša 1,94%, ima tožnikoma dodeljeno zemljišče za 0,8% večjo površino od vloženega zemljišča in enako vrednost kot vloženo zemljišče. Tožnica je kot izključna lastnica vložila v komasacijski sklad dve parceli na dveh lokacijah v skupni površini 9621 m2 in skupni vrednosti 906848 cenilnih enot, iz komasacijskega sklada pa ji je bila dodeljena ena parcela v površini 8947 m2 in vrednosti 889255 cenilnih enot. Ob upoštevanju obveznega odbitka za jarke in poti je površina dodeljenega zemljišča manjša za 5,2%, vrednost dodeljenega zemljišča pa je enaka vrednosti vloženega zemljišča. Tožnik kot izključni lastnik je v komasacijski sklad vložil dve parceli v skupni površini 5250 m2 in skupni vrednosti 467250 cenilnih enot, iz komasacijskega sklada pa mu je bila dodeljena ena parcela v površini 5148 m2 in v vrednosti 458185 cenilnih enot. Ob upoštevanju obveznega odbitka za jarke in poti ima tožniku dodeljeno zemljišče enako površino in enako vrednost. Ko zavrača pritožbene ugovore glede kvalitete dodeljenih parcel št. 815/1 in 815/2, kjer je potekala javna pot, tožena stranka navaja, da je bilo v pritožbenem postopku z ogledom na kraju samem ugotovljeno, da je bivša makadamska pot, ki obsega del navedenih parcel, dobro sanirana.

Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo. Navajata, da sta sicer res prejela zemljišča v vrednosti kot izhaja iz navedb tožene stranke in da se ne moreta spuščati v verodostojnost cenitve, ker jo sama ne moreta strokovno preveriti, zatrjujeta pa, da je zemljišče, ki jima je bilo naknadno dodeljeno z nadomestno odločbo za kmetijsko proizvodnjo manj vredno, ker je po tem zemljišču potekala stoletna poljska pot, dobro utrjena in slabo prirejena za kmetijsko proizvodnjo. Ni prav, da sta kot kmeta dobila za kmetijsko proizvodnjo manj primerno in manj vredno zemljišče, medtem ko je bilo S., ki niso kmetje, iz istega komasacijskega sklada dodeljeno prvovrstno zemljišče in to na območju, kjer sta imela tožnika največ zemljišč, vloženih v komasacijski sklad. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo in nadomestno odločbo odpravi in da ostane v veljavi prvotna odločba o razdelitvi zemljišč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 89. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90), ki je podlaga za razdelitev zemljišč v tem postopku, dobi vsak udeleženec čim bolj zaokroženo zemljišče približno enake vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine zaradi objektov, zgrajenih na komasacijskem območju zaradi izvedbe komasacije. Po navedenih merilih je torej odločilna ustreznost vseh zemljišč skupaj. Po podatkih spisa sta tožnika v komasacijski sklad vložila večje število parcel in na več lokacijah, iz komasacijskega sklada pa sta dobila manj parcel na manj lokacijah, čemur tožnika ne ugovarjata. Tudi ni sporno, da so tožnikoma dodeljena zemljišča po temeljnem merilu približno enake vrednosti. Tožnika ugovarjata le kvaliteti ene dodeljene parcele, kar pa po presoji sodišča ne more vplivati na razdelitev. Po merilih iz 89. člena ZKZ je namreč odločilna ustreznost vseh zemljišč skupaj. Pa tudi sicer iz strokovnega mnenja, pridobljenega v pritožbenem postopku, izhaja, da je sporna parcela - bivša makadamska pot dobro sanirana in da se pretežni del te parcele uvršča v A vrednostni razred.

Glede na navedeno tožnika ne moreta zahtevati druge parcele, dodeljene s prvotno odločbo, če je bila ta odločba zaradi pritožb komasacijskih udeležencev, tudi tožnikov, odpravljena in izdana nadomestna odločba, po kateri je tožnikoma sicer dodeljena sporna parcela namesto prvotno dodeljene parcele, kar pa ni vplivalo na ustreznost vseh dodeljenih zemljišč skupaj po merilih iz 89. člena ZKZ. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.1/91-I).