Jedro

Dejstvo, da je do poškodbe prišlo med izvajanjem nočne straže na strmem in razmočenem terenu, (kjer je obstajala možnost padca 3 m v globino), in da tožnik ni bil poklicni vojak, utemeljujejo pravilnost odločitve, da se je tožnik poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti.

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine v višini 6.577.273 SIT (sedaj 27.446,47 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo plačilo tožnikovih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče se je strinjalo s stališčem sodišča prve stopnje, da stražarsko delo, ki ga je tožnik opravljal v nočnem času, na razmočenem terenu, v temi in megli, na neosvetljenem prostoru, na strmem terenu in z bojno vojaško opremo predstavlja nevarno dejavnost, in je zato podana toženkina objektivna odgovornost za nastalo škodo. Zavrnilo je tudi očitke o previsoki odškodnini za nastalo nepremoženjsko škodo.

3. Toženka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, storjene pred sodiščem druge stopnje. Navedla je, da okoliščine, v katerih je prišlo do škodnega dogodka, ne utemeljujejo sklepa o nastanku škode v pogojih povečane nevarnosti. Straža sodi v okvir rednih vojaških dolžnosti. Hoja v nočnem času na neosvetljenem, razmočenem in neravnem terenu z vojaško opremo zahteva sicer več vzdržljivosti, niso pa podane okoliščine, ki bi jo naredile nevarno. Skrbnost vojakov se presoja strožje kot skrbnost občanov. Tožnik je za nezgodo kriv sam, vsekakor pa je v veliki meri sokriv. Sodišče ni pravilno presodilo ugotovljenih okoliščin. Tako iz tožnikove pisne izjave izhaja, da je bila pot sicer mokra, ni pa šlo za hudo deževje ali neurje. Glede na to, da je bilo megleno, je do škodnega dogodka prišlo po dežju. Ker je do udora zemlje prišlo med dežjem, med prenehanjem dežja in škodnim dogodkom pa je poteklo že veliko časa, bi bil moral tožnik udor zemlje opaziti. Četudi je udor zemlje nastal med izvajanjem stražarske službe, bi ga tožnik ob normalni pazljivosti mogel opaziti. Iz izjav prič tudi izhaja, da tožnik na mestu, kjer se je poškodoval, ni imel kaj iskati. Prisojena odškodnina je previsoka. Prirojena okvara hrbtenice ni brez posledic za popoškodbeno gibljivost ledvenega dela hrbtenice. Odškodnina za vsako od oblik škode je previsoka. Ob polni toženkini odgovornosti bi bila primerna odškodnina v višini 4.000.000 SIT. Poleg tega je sodišče druge stopnje nekritično sprejelo ugotovitve sodišča prve stopnje in s tem zašlo v isto protislovje kot sodišče prve stopnje in na katerega je toženka opozorila že v pritožbi. V zvezi s tem se toženka sklicuje na pritožbene navedbe. Revidentka po navedenem predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov postopka, oziroma naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki na revizijo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Z navedbami, s katerimi utemeljuje svoje trditve o nepravilni presoji ugotovljenih okoliščin, revidentka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), revizijsko sodišče njihove utemeljenosti ni presojalo.

7. Prav tako ni bilo mogoče presoditi utemeljenosti očitka o procesni kršitvi, ki naj bi jo sodišče druge stopnje storilo s tem, ko je nekritično sprejelo ugotovitve prvostopenjske sodbe glede obsega škode. Revizijsko sodišče preizkusi namreč izpodbijano sodbo le v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, izjema pa je samo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (371. člen ZPP). Ker revidentka zatrjevane procesne kršitve ni obrazložila, marveč se je sklicevala na razloge, ki jih je navedla v pritožbi, zahtevi po obrazložitvi revizijskega razloga ni zadostila.

8. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Pojem nevarne dejavnosti je pravni standard, ki mu mora vsebino dati sodišče pri odločanju v posameznem primeru. Po ustaljenem stališču sodne prakse je dejavnost nevarna tedaj, ko je glede na življenjske izkušnje pogostost škodnih posledic večja (to pomeni, da škoda navkljub ustrezni skrbnosti v določenem statističnem odstotku vseeno nastane in se ji statistično ni mogoče izogniti) in ko je hkrati pričakovati, da bo nastala škoda znatna, pri čemer lahko taka postane glede na okoliščine v konkretnem primeru ali glede na tistega, ki dejavnost opravlja.(1)

9. Sodišči prve in druge stopnje sta izhajali iz ugotovitev, - da se je tožnik poškodoval med izvajanjem nočne straže v okviru služenja vojaškega roka, - da mu je spodrsnilo na poti, ki mu je bila pokazana za izvajanje stražarskega obhoda, in je padel 3 m globoko v jamo, ki je bila ob poti, - da je bilo tedaj temno, megleno, na poti je bilo kamenje, zemlja je bila blatna in razmočena, teren je bil strm in neosvetljen, tožnik pa je bil v polni bojni opremi.

10. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je kriterij nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj, katerih bistveni element je premagovanje nevarnosti, prilagajanje nevarnim razmeram ter izboljševanje telesne zmogljivosti in ki se jih praviloma udeležujejo zdravi moški, telesno sposobnejši v primerjavi z ostalo populacijo, višji, kot bi bil pri presoji podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško urjenje samo po sebi, četudi v polni bojni opremi, zato ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).(2) V tem je revizijsko stališče pravilno. Vendar pa obravnavani primer zaradi posebnih okoliščin narekuje drugačno odločitev. Do poškodbe je prišlo med izvajanjem nočne straže na strmem in razmočenem terenu, kjer je obstajala možnost padca 3 m v globino. Te okoliščine ob dejstvu, da tožnik ni bil poklicni vojak, utemeljujejo pravilnost izpodbijanega materialnopravnega sklepa, da je do poškodbe prišlo pri opravljanju nevarne dejavnosti in da je zato podana toženkina objektivna odgovornost. Revizijsko sodišče tudi nima pomislekov o pravilnosti odločitve o zavrnitvi ugovora tožnikove (so)krivde, ki ga je toženka v reviziji le navrgla in zato nanj tudi ni treba podrobneje odgovoriti.

11. V izpodbijani sodbi so ustrezno upoštevana merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, določena v 200. členu in v 203. členu ZOR. Tožnik, ki je bil ob škodnem dogodku star 19 let, je utrpel odkrhnjenje četrtega ledvenega vretenca, Schmorlovo kilo v višini tega vretenca, utesnitev korenine navedenega vretenca in popoškodbeno zožitev spinalnega kanala. V prisojeni odškodnini za posamezne oblike škode so ustrezno upoštevane vse okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (in ki so natančneje opisane na sedmi do deseti strani sodbe), prisojena odškodnina, ki je v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje predstavljala 45,5 povprečnih neto plač, pa tudi kot celota ustrezno odraža razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Kaj želi revidentka doseči z navedbami o prirojeni okvari hrbtenice in posledično omejeno gibljivostjo ledvenega dela hrbtenice, ni jasno. Sodišče določenih tožnikovih težav, ki so po njegovih navedbah posledica obravnavane poškodbe, po mnenju izvedenca pa ne, ni upoštevalo. Drugih ugotovitev v tej smeri v izpodbijanih sodbah ni, toženka pa v zvezi s tem tudi ne uveljavlja morebitnih procesnih kršitev.

12. Ker niti razlogi, ki jih je uveljavljala toženka, niti razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi revizije vključuje odločitev o zavrnitvi toženkinega predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sodbe II Ips 455/2002 z dne 22. 5. 2003, II Ips 500/2007 z dne 30. 8. 2007 in II Ips 571/2005 z dne 6. 3. 2008. Op. št. (2): Tako npr. sodba II Ips 83/2006 z dne 8. 5. 2008.