Jedro

Lokacija nameravanega posega, ki je eno od meril za odločitev, ali je potrebna presoja vplivov na okolje, narekuje uporabo Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov, izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja, v skladu s katerim pa je presoja vplivov na okolje potrebna. Na to kažejo tudi značilnosti oziroma lastnosti nameravanega posega, ki so drugo merilo, pomembno za odločitev o nujnosti presoje vplivov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je agencija odločila, da je treba za nameravani poseg Bioplinarna A. na zemljiščih s parc. št. 8241, 8243, 8244 in 8246 k.o. ... izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka dne 19. 6. 2015 vložila zahtevo na Agencijo RS za okolje za izvedbo predhodnega postopka za nameravani poseg Bioplinarna A. v skladu z 51.a členom Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1). Ta nosilcu nameravanega posega v okolje nalaga, da od ministrstva zahteva, da ugotovi ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Obveznost presoje vplivov na okolje se ugotavlja v skladu z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju Uredba). Nosilec nameravanega posega namerava predelovati biološko razgradljive odpadke na bioplinski napravi na zgoraj navedenih zemljiščih v k.o. ... Iz zahteve za predhodni postopek izhaja, da bo naprava obratovala 24 ur na dan cca 8.400 ur na leto oziroma 350 dni na leto. Zmogljivost naprave naj bi znašala 17000 t predelanih odpadkov na leto oziroma 48,6 t na dan in 2 t na uro. To pa pomeni, da je presežen prag naveden v točki E.I.5.3 priloge 1 Uredbe, zato je za nameravani poseg treba izvesti predhodni postopek.

2. Prvostopni organ je na podlagi prejete dokumentacije ter ob upoštevanju meril za ugotavljanje, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s prilogo 2 Uredbe ugotovil, da je za nameravani poseg glede na njegove značilnosti, lokacijo in možne vplive treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Pri tem naslovni organ izhaja iz ugotovitev, da je nameravan poseg načrtovan na območjih, ki imajo s področja ohranjanja narave poseben status in sicer: državno zavarovano območje Krajinski park Goričko (Uredba o Krajinskem parku Goričko), posebno varstveno območje Natura 2000: Goričko, SPA, SI 5000009 (Uredba o posebnih varstvenih območjih), posebno varstveno območje Natura 2000: Goričko SAC, SI 3000221 (Uredba o posebnih varstvenih območjih) ter ekološko pomembno območje Goričko, ID, 41300 (Uredba o ekološko pomembnih območjih). V skladu s prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov, izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja se nameravani poseg uvršča med nestanovanjske stavbe oziroma industrijske stavbe, za katere je zahtevana izvedba postopka sprejemljivosti na varovana območja in sicer se neposredni vpliv na stanje vrste oziroma habitatnega tipa ugotavlja v radiu 20 m na vse skupine. Pri postavitvi industrijske stavbe se prav tako presoja daljinski vpliv na gozdne kure v radiu 250 m, vendar obravnavano območje Natura 2000 ni opredeljeno zaradi gozdnih kur.

3. Pri nameravanem posegu upoštevajoč odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35402-21/2013/10-MG z dne 19. 5. 2015 gre za novo bioplinarno in ne za obstoječo bioplinarno. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata v 4. členu določa pogoje za načrtovanje kompostarne ali bioplinarne. Agencija upoštevajoč predloženo dokumentacijo in določila Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (4. člen) ugotavlja, da se v 300 m pasu nahajajo stanovanjske stavbe. Agencija je upoštevajoč lokacijo nameravanega posega, ki se glede na zgoraj navedene ugotovitve nahaja na območjih, ki imajo s področja ohranjanja narave poseben status in v oddaljenosti manj kot 300 m od stanovanjskih stavb, in upoštevajoč njegove značilnosti pri nameravanem posegu prepoznala pomembne vplive na okolje. Na podlagi tega organ zaključuje, da je v skladu z 51.a členom ZVO-1 za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje.

4. Tožeča stranka se je zoper prvostopni sklep pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z v uvodu navedeno odločbo njeno pritožbo zavrnilo. Ministrstvo ugotavlja, da se bo predmetna dejavnost izvajala v območju, ki ima s področja ohranjanja narave poseben status in za katero je zahtevana izvedba postopka presoje sprejemljivosti na varovana območja po prilogi 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja in v večjem obsegu, kot je to predvideno v točki E.I.5.3. priloge 1 Uredbe. Drugostopni organ ugotavlja, da je poseg načrtovan v območju, ki imajo s področja ohranjanja narave poseben status. Sklicuje se tudi na prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja, po kateri se nameravani poseg uvršča med nestanovanjske oziroma industrijske stavbe, za katere je zahtevana izvedba postopka sprejemljivosti na varovana območja. Pogoje za načrtovanje kompostarne ali bioplinarne določa Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in o uporabi komposta in digestata v 4. členu. V danem primeru se v 300 m pasu nahajajo stanovanjske stavbe. Glede na to ima nameravani poseg pomembne vplive na okolje, zato je po 51.a členu ZVO-1 treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

5. Drugostopni organ zavrača pritožbeni očitek, da v danem primeru ni razvidno, da gre za poseg na območju ohranjanja narave, saj predmetna zemljišča po Uredbi o Krajinskem parku Goričko, po Uredbi o posebnih varstvenih območjih in po Uredbi o ekološko pomembnih območjih ležijo v območjih, ki imajo s področja ohranjanja narave poseben status. Ta okoliščina pa je razvidna tudi iz Naravovarstvenega atlasa Nature 2000, Atlasa okolja Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje in Prostorskega informacijskega sistema Ministrstva za okolje in prostor, zato tovrstni ugovori ne morejo vplivati na odločitev o stvari sami. Drugostopni organ sicer pritrjuje pritožbi, da sklicevanje na odločbo prvostopnega organa brez navedbe konkretnih argumentov za takšno postopanje ne more ključno vplivati na odločitev o stvari sami in se v tem delu pritožbeni organ strinja s tovrstnimi navedbami pritožnika. Vendar pa je v danem primeru glede na predvideno količino obdelave odpadkov ter glede na lego zemljišč v območju, ki imajo s področja ohranjanja narave poseben status, in glede na 300 m pas stanovanjskih stavb v okolici odločitev prvostopnega organa o tem, da je potrebno v zvezi z nameravanim posegom izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pravilna in zakonita. Glede na to drugostopni organ pritožbo zavrača. 6. Tožeča stranka v vloženi tožbi izpostavlja, da je bilo za napravo Bioplinarna A. investitorju gradnje dne 19. 4. 2013 s strani Upravne enote Murska Sobota izdano pravnomočno uporabno dovoljenje št. 351-408/2013-6 (0312), s čimer so podani pogoji za trditev, da je naprava obstoječa in da obratuje. Razen tega navaja, da je upravljalec obstoječe naprave izpolnil zahteve iz 33. člena Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in sicer je izpolnil zahtevo po zalogovniku skladiščenja biološko razgradljivih odpadkov, ki se zapira z avtomatskimi vrati ter odsesavanje in odvajanje plinov iz zalogovnika, ki poteka preko enote za čiščenje odpadnih plinov.

7. Za predelavo biološko razgradljivih odpadkov na obstoječi napravi v količini do 17000 t na leto namerava upravljalec obstoječe naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v postopku predelave odpadkov R1 R3. Pri tem možnosti za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za novo napravo, ki je že zgrajena, sploh ni. Tožnica je pojasnila, da bioplinarna predstavlja obstoječo napravo z izdanim uporabnim dovoljenjem, ki je že zgrajena, umeščena v prostor in obratuje. Postopek presoje sprejemljivosti na varovana območja s področja narave je bil izveden že pred postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo naprave, zato le-tega v postopku prvega pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov na obstoječi napravi ni več treba izvajati. Iz tega sledi, da za obstoječo napravo Bioplinarna A. velja izjema, da se stanovanjski objekti lahko nahajajo tudi znotraj 300 m pasu območja naprave, pri čemer je upravljalec obstoječe naprave zahteve iz šestega odstavka 4. člena Uredbe že izpolnil. 8. Razen tega je tožeča stranka izpostavila, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, na kakšen način je prvostopni organ upošteval merila za ugotavljanje ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s prilogo 2 uredbe. Po mnenju tožeče stranke je tudi napačno sklicevanje prvostopnega organa, da se predmetna gradnja uvršča med nestanovanjske oziroma industrijske stavbe.

9. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je šele drugosotpni organ v svoji odločbi pojasnil ugotovitev, da se predmetna zemljišča nahajajo v območju, ki ima s področja ohranjanja narave poseben status, zato se tožeča stranka o tem ni mogla izjasniti.

10. Razen tega se drugostopni organ ni izrekel glede očitka tožeče stranke, da v konkretnem primeru ne gre za novo bioplinarno. Drugostopni organ pa se tudi ni izrekel o pritožbenem očitku, da ni mogoče preveriti ugotovitve prvostopnega organa, da se v 300 m pasu nahajajo stanovanjske stavbe. Tožnica v tožbi navaja, da ne prvostopni in ne drugostopni organ nista pojasnila, na podlagi česa sta ugotovila, da gre za novo bioplinarno, ugotovitve, da poseg leži v krajinskem parku Goričko ter da je razdalja med lokacijo predvidenega posega in stavbami manjša od 300 m. 11. Tožeča stranka zatrjuje, da so bile s tem v postopku kršena načelo zakonitosti, načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi ter načelo materialne resnice. V postopku je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Zagrešene so bile tudi bistvene kršitve določb postopka s tem, ko je bila tožnici kršena pravica do izjave glede v postopku ugotovljenih dejstev. Prvostopni organ je odločil s sklepom, ki se ga zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in priglaša stroške postopka.

12. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

13. Tožba ni utemeljena.

14. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ v svoji odločbi odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

15. Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva (50. člen ZVO-1). V postopku presoje vplivov na okolje se ugotovijo in ocenijo dolgoročni in kratkoročni, posredni ali neposredni vplivi nameravanega posega v okolje na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino ter njihova medsebojna razmerja (prvi odstavek 51. člena ZVO-1). Za določene vrste posegov v okolje je zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna (drugi odstavek 51. člena ZVO-1). Za določene vrste posegov v okolje, pri katerih se zaradi značilnosti nameravanega posega ali njegove lokacije lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje, ministrstvo izvede predhodni postopek iz 51.a člena tega zakona, v katerem ugotovi, ali je presoja vplivov obvezna tudi za te posege (tretji odstavek 51. člena ZVO-1). Vrste posegov iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše vlada (četrti odstavek 51. člena ZVO-1).

16. Ta je to storila z v času izdaje izpodbijane odločbe veljavno Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju Uredba), ki določa vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje in podrobnejša merila, na podlagi katerih se v predhodnem postopku ugotavlja, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje. Vrste posegov v okolje, za katere je presoja posegov v okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje so navedene v prilogi 1 Uredbe (prvi odstavek 3. člena Uredbe). Iz te izhaja, da je za predmetni poseg treba izvesti predhodni postopek o potrebnosti presoje vplivov na okolje po 51.a členu ZVO-1 (točka E.I.5.3 priloge 1 Uredbe).

17. Nosilec nameravanega posega v okolje iz tretjega odstavka 51. člena ZVO-1 mora od ministrstva zahtevati, da ugotovi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ministrstvo lahko začne postopek predhodne presoje tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 51.a člena ZVO-1). Nosilec nameravanega posega v okolje mora zahtevi iz prejšnjega odstavka priložiti opis tega posega, okolja ali delov okolja, za katere obstaja verjetnost, da bo poseg nanje vplival, in opis možnih pomembnih vplivov nameravanega posega na okolje ali dele okolja (drugi odstavek 51a. člena ZVO-1). Pri ugotovitvi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstvo upošteva merila, ki se nanašajo na značilnosti nameravanega posega v okolje, njegovo lokacijo in značilnosti možnih vplivov posega na okolje (četrti odstavek 51.a člena ZVO-1).

18. Predmetni postopek se je začel na podlagi zahteve tožeče stranke za izvedbo predhodnega postopka za nameravani poseg z dne 19. 6. 2015, kar je v skladu s prvim odstavkom 51.a člena ZVO-1. Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da je presojo vplivov na okolje za nameravani poseg Bioplinarna A. treba izvesti in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Po presoji sodišča so bila pri odločitvi upoštevana merila, ki se na nanašajo na značilnosti nameravanega posega v okolje, njegovo lokacijo in značilnosti možnih vplivov posega na okolje, kot to določa četrti odstavek 51.a člena ZVO-1, in zavrača tožbene ugovore, da ta niso bilo upoštevana in obrazložena. Prvostopni in drugostopni organ ugotavljata, da je nameravani poseg načrtovan na območjih, ki imajo z vidika ohranjanja narave poseben status, glede česar so v prvostopni odločbi navedene pravne podlage za takšen status, kar sodišče povzema. Da ležijo zemljišča nameravanega posega na teh območjih izhaja iz navedenih materialnopravnih podlag, to pa izhaja tudi iz Naravovarstvenega atlasa Nature 2000, Atlasa okolja Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje in Prostorskega informacijskega sistema Ministrstva za okolje in prostor, s čimer je drugostopni organ še dopolnil prvostopno obrazložitev. To je v skladu z 251. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato sodišče tožbene navedbe o nepravilnosti takšne dopolnitve obrazložitve zavrača kot neutemeljene.

19. Glede na to, da imajo predmetna zemljišča poseben status, kar zadeva ohranjanje narave, pa je pri odločitvi, kot sta to pravilno storila upravna organa, treba upoštevati Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Ta določa vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na zavarovana območja, posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvena območja ter posege v naravo, ki lahko pomembno vplivajo na ta položaj. Glede na velikost in značilnosti posega v naravo se presoja sprejemljivosti posegov v naravo izvede v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za posege v naravo z vplivi na okolje (1. alinea prvega odstavka 39. člena Pravilnika). Glede na prilogo 2 tega Pravilnika, je obravnavani poseg mogoče razvrstiti le v skupino industrijske stavbe ali skladišča, pri tem pa se ugotavlja neposredni vpliv na vse skupine v območju 20 m. 20. Lokacija nameravanega posega, kar je eno od meril za odločitev ali je potrebna presoja vplivov na okolje (četrti odstavek 51.a člena ZVO-1), torej narekuje uporabo predmetnega Pravilnika, v skladu s tem pa je presoja vplivov na okolje potrebna.

21. Na to pa kažejo tudi značilnosti oziroma lastnosti nameravanega posega, ki so drugo merilo pomembno za odločitev po četrtem odstavku 51.a člena ZVO-1. Nameravani poseg je bioplinarna v upravnih odločbah navedenih zmogljivosti, pravila ravnanja in druge pogoje v zvezi s predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata v skladu z direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. 11. 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv ter dajanje komposta ali digestata v promet pa določa Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Pogoje za načrtovanje bioplinarne določa 4. člen Uredbe, ki v prvem odstavku 4. člena določa, da je pri načrtovanju bioplinarne treba zagotoviti, da je zunanji rob območja bioplinarne od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m. 22. V skladu s tem določilom torej znotraj 300 metrskega območja okoli nameravanega posega ne sme biti zgoraj navedenih objektov, v obravnavani zadevi pa so znotraj tega območja stanovanjske stavbe. Po presoji sodišča ta okoliščina zadošča za ugotovitev, da je v obravnavani zadevi presoja vplivov na okolje potrebna.

23. Za odločitev v tej zadevi so tako nebistvene okoliščine v zvezi s tem ali je predmetno bioplinarno treba šteti kot novo ali ne, saj je to okoliščina, ki bo predmet obravnave v postopku presoje vplivov na okolje in ob odločanju o izdaji okoljevarstvenega soglasja, za odločitev v predhodnem postopku o tem ali je presoja vplivov na okolje potrebna pa je irelevantna.

24. Enako velja tudi glede okoliščin, ki jih navaja tožeča stranka, v zvezi z ukrepi, ki jih je izvedla, ker se znotraj 300 metrskega pasu nahajajo stanovanjske stavbe. To se namreč nanaša na sedaj delujoči objekt, ne pa za nameravani poseg, ki je predmet tega postopka, za katerega je treba glede vpliva na okolje presojo šele opraviti.

25. Po obrazloženem sodišče tudi ostale tožbene navedbe zavrača kot neutemeljene. Drugostopni organ je na vse relevantne tožbene ugovore odgovoril in izpostavil okoliščine, ki so bistvene za odločitev, to pa je lega zemljišč nameravanega posega v območju, ki imajo s področja varovanja narave poseben status in stanovanjske stavbe, ki se nahajajo znotraj 300 metrskega pasu od bioplinarne. Glede nato tožbenim navedbam o kršitvi pravil postopka, napačni uporabi materialnega prava in nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja ni mogoče pritrditi.

26. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

27. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.