Jedro

Glede na to, da gre za materialnopravno vprašanje, bi morala predlagateljica konkretizirano napasti nek točno določen materialnopravni sklep (conclusio), ki je po njenem mnenju napačen iz konkretno določenih razlogov, usodnih za pravno varnost, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Na splošni ravni zastavljeno vprašanje tej zahtevi ne ustreza.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja svojo lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja. Sporne nepremičnine naj bi leta 1995 kupila od toženke, vendar do vknjižbe ni prišlo. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je sicer, da je tožnica sporne nepremičnine imela v posesti. Prav tako je ugotovilo, da je zanje toženki plačala 5.000,00 DEM, vendar pa ji je odreklo dobrovernost, saj naj bi vedela, da sporni pogodbi nekaj manjka.

2. Pritožbeno sodišče je tožničini pritožbi ugodilo ter sodbo spremenilo tako, da je zahtevku ugodilo. Gradi na blagohotnejšem materialnopravnem izhodišču glede vprašanja protiknjižnega priposestvovanja.

3. Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Kot sporni pravni vprašanji, glede katerih naj se revizija dopusti, postavlja:

1. Ali je bila med pravdnima strankama sploh sklenjena prodajna pogodba.

2. Ali so bili izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, na podlagi katerega bi tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah.

4. Glede prvega vprašanja napada razloge sodišča druge stopnje, češ da ni sporno, da je bil med strankama sklenjen zavezovalni pravni posel. Tem razlogom pripisuje protispisnost (s trditvijo, da je temu nasprotovala v odgovoru na pritožbo), napačno uporabo pravila 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o nespornih dejstvih, pa tudi obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje poudarja, kakšen pomen ima vprašanje sklenitve prodajne pogodbe.

5. Glede drugega vprašanja pa se navezuje na svojo tezo o tem, da pogodba ni bila sklenjena oziroma, da je bilo to vprašanje sporno. Tudi če bi bila, pa po prepričanju predlagateljice odločitev pritožbenega sodišča neupravičeno širi možnost izvenknjižnega priposestvovanja.

6. Predlog ni popoln.

7. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma za razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže. 8. Zakon postavlja stroge formalne pogoje (zahteve po obveznih sestavinah predloga) za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila.

9. Njena vloga je po vsebini revizija. Pravna vprašanja, ki naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člen ZPP) niso natančno in konkretno navedena (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

10. Pri prvem vprašanju tako sploh ni jasno, kateri materialnopravni sklep (conclusio) predlagateljica napada. Nadaljnje branje utemeljitve predloga pokaže, da z nizom procesnih očitkov napada dejansko ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnica pisno potrdila prejem kupnine za konkretne nepremičnine.

11. Tudi drugo vprašanje ostaja na splošni ravni. To je raven, ki ne dosega zahtevanega standarda natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja. Glede na to, da gre za materialnopravno vprašanje, bi morala predlagateljica konkretizirano napasti nek točno določen materialnopravni sklep (conclusio), ki je po njenem mnenju napačen iz konkretno določenih razlogov, usodnih za pravno varnost, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Na splošni ravni zastavljeno vprašanje tej zahtevi ne ustreza. Ostaja namreč na abstraktni ravni zgornje premise sodniškega silogizma in sploh ne vsebuje spornih razlagalnih prvin, ki iz golega zakonskega besedila šele tvorijo izoblikovano pravno pravilo.

12. Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, nepopoln.(1)

13. Ker obravnavani predlog ni popoln, ga je sodišče na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Glej Sklep Vrhovnega sodišča II Dor 95/2015 z dne 14. 5. 2015 in tam navedeno sodno prakso.