Jedro

Ob ugotovljenem neto prihodku 1.749.411,00 SIT in ob dejstvu, da je za otroke dolžan skrbeti tudi oče, s plačilom takse v skupnem znesku 57.000,00 SIT, ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnica in njeni družinski člani (13. člen ZST).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo in za pritožbo.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da mora v obravnavanem primeru tožnica plačati takso za sodbo v znesku 19.000,00 SIT in takso za pritožbo v znesku 38.000,00 SIT. Podatki listin, ki jih je priložila tožnica kažejo, da je imela v zadnjih treh mesecih skupno 796.090,40 SIT bruto plače (potrdilo z dne 8.10.2001). Iz odločbe o dohodnini za leto 2000 je razvidno, da je imela ob letu 1999 skupno 1.749.411,00 SIT neto prihodkov. Iz dohodninske odločbe za leto 1999 je tudi razvidno, da je bila pri 25% olajšavi za vzdrževane družinske člane in sicer za T. in R.Z. še zavezanka za plačilo dohodnine v znesku 217.663,00 SIT ob ugotovljeni osnovi 1.749.411,00 SIT. Ob upoštevanju prihodkov tožnice, kljub dejstvu, da je dolžna vzdrževati še dva družinska člana, saj je za otroke dolžan skrbeti tudi njihov oče, plačilo takse za sodbo in za pritožbo v skupnem znesku 57.000,00 SIT, po presoji sodišča prve stopnje ne predstavlja take finančne obremenitve, da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnica in njeni družinski člani. Zato njenemu predlogu ni ugodilo.

Tožnica v pritožbi navaja, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo njene težke življenjske situacije. Ima težko bolno mamo. V izpodbijanem sklepu so navedeni bruto zneski. Ni razvidno, koliko ji ostane za preživljanje. Poleg mame ima nezaposlenega starejšega sina, ki ne more najti ustrezne zaposlitve ter mlajšega sina, ki ga vzdržuje. Njeno življenjsko stisko ni mogoče obravnavati samo na podlagi statističnih podatkov. Če s pritožbo ne bo uspela, naj se ji omogoči odložitev plačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 13. člena Zakona o sodnih taksah sodišče deloma ali v celoti oprosti plačilo taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšanja sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 13. člena ZST). Sklep o oprostitvi plačila takse izda sodišče na predlog stranke. Predlogu mora stranka priložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz 1. odstavka tega člena, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov iz 1. odstavka tega člena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju (3. odstavek 13. člena ZST).

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ocenilo listine, ki jih je tožnica predložila ob svojem predlogu in s katerimi je izkazovala svojo premoženjsko stanje. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz dohodkov (tudi neto zneska), razvidnih iz predloženih listin in primerjalo taksno obveznost, na katero se je nanašal predlog tožnice z okoliščinami, ki so pomembne pri odločanju. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje ter z dejansko in pravno podlago izpodbijanega sklepa. Tudi po presoji pritožbenega sodišča dolgovani znesek sodnih taks glede na izkazano finančno stanje tožnice, zanjo ne predstavlja takšne finančne obremenitve, da bi bil podan dejanski stan iz 1. odstavka 13. člena ZST, to je da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnica in njeni družinski člani. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. O predlogu za odlog, ki ga tožnica podaja v pritožbi, pa ni pristojno odločati pritožbeno sodišče. Glede na navedeno je vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi navedene določbe ZST in 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.