Jedro

Intervenientka zaenkrat ni dokazala, da je prevzemnica dela vtoževane terjatve. Ob taki presoji pa z nobeno od številnih pritožbenih navedb, s katerimi utemeljuje svoj pravni in zlasti ekonomski interes za stransko intervencijo, ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Tožeča stranka je proti toženi stranki vložila tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini 3.066.130,31 EUR s pripadki. V tožbi je med drugim navedla, da je v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila omenjeno terjatev (od katere glavnica znaša 111.358,51 EUR) in ločitveno pravico na premoženju tožene stranke. Terjatev izvira iz pravnomočnega in izvršilnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 103623/2008 z dne 27. 11. 2008. Tožbo na ugotovitev obstoja omenjene terjatve skupaj s pripadki vlaga zato, ker je stečajna upraviteljica to terjatev prerekala. S sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic v stečajnem postopku nad toženo stranko, pa je bila tožeča stranka (in ne stečajna upraviteljica) napotena k vložitvi tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.

2. V tej pravdi je C. d. o. o. prijavila stransko intervencijo na strani tožeče stranke. V vlogi z dne 15. 10. 2014 (list. št. 83-84) je navedla, da je 19. 12. 2011 s tožečo stranko sklenila pogodbo o odplačnem odstopu terjatve ST VoGo 101029 (v nadaljevanju Pogodba), na podlagi katere je tožeči stranki že poravnala del kupnine za odstopljeno terjatev v skupnem znesku 194.000,00 EUR. Ker bo izid pravde vplival na položaj stranske intervenientke, le-ta želi tožeči stranki pomagati, da zmaga v sporu. Meni, da je že sama Pogodba zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranske intervenientke.

Izpodbijani sklep

3. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je tožeča stranka stranski intervenciji nasprotovala, z izpodbijanim sklepom predlog stranske intervenientke zavrnilo. To je storilo na podlagi presoje, da je „Pogodba brez pravnih učinkov“. Tak zaključek je napravilo po ugotovitvi, da stranska intervenientka tožeči stranki ni plačala celotne kupnine in da ne razpolaga z overjenim izvirnikom Pogodbe. Ob tem se je sklicevalo na določilo prvega odstavka 199. člena ZPP.

Pritožba

4. Proti temu sklepu se je intervenientka iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa spremembo le-tega.

Pritožba ni utemeljena

5. Neizpodbijana je prvostopenjska ugotovitev, da je bila Pogodba, kot izhaja iz njenega 3. člena, sklenjena pod odložnim pogojem, med katerimi je eden od njih, overjen podpis direktorja na Pogodbi, drugi pa celotno plačilo kupnine (ki iz Pogodbe ni razvidna). Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je intervenientka sama navedla, da celotne kupnine za odstopljeno terjatev še ni poravnala in tudi, da ni predložila Pogodbe z notarsko overjenim podpisom direktorja tožeče stranke. Iz tega sledi, da intervenientka zaenkrat ni dokazala, da je prevzemnica dela izvtoževane terjatve. Ob taki presoji pa za nobeno od številnih pritožbenih navedb, s katerimi utemeljuje svoj pravni in zlasti ekonomski interes za stransko intervencijo, ne more uspeti. S sklicevanjem na izjavo odvetnika M.K. že zato ne, ker te izjave prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu niti omenilo ni. Z ostalimi pritožbenimi navedbami, kot npr., da je bilo sklenjenih več aneksov k omenjeni Pogodbi in ne le eden, kot zatrjuje tožeča stranka, da se je Pogodba izvajala, da je nasprotovanje stranskega intervenienta stranski intervenciji nerazumljivo, in tako dalje, pa zato ne, ker s temi navedbami izpolnitve pogojev za veljavnost Pogodbe ni utemeljila.

6. Iz tega sledi, da je pravno zmotno pritožbeno stališče, da se sodišče prve stopnje z določili Pogodbe ne bi smelo ukvarjati, češ da (ne)obstoj Pogodbe ni predmet tega postopka. Kako naj si pritožbeno sodišče razlaga pritožbeno navedbo, da bi moralo sodišče prve stopnje, če „vprašanje neveljavnosti Pogodbe v tem primeru šteje za predhodno vprašanje“, temu primerno tudi ravnati, pa pritožnica ne pojasni.

7. Z navedbo tožeče stranke, da Pogodba ni začela učinkovati, se je dokazno breme o tem, da pogodba velja, prevalilo na stransko intervenientko. Ker pa tega bremena ni zmogla, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za njeno stransko intervencijo na strani tožeče stranke zavrnilo.

8. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).