Jedro

Tožnica je na račun verzijskega zahtevka za obdobje od 1. 11. 2007 do 30. 4. 2008 pridobila znesek 500,00 EUR. Iz prve strani zapisnika o poravnavi izhaja, da je sodna zadeva tekla zaradi »plačila preostale preživnine«. Določila 48. člena ZBPP o vračilu stroškov postopka pa ni mogoče uporabiti, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči „dobil preživnino“, zato je sodišče izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 479/2010 z dne 19. 1. 2011 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Republika Slovenija je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 420 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena na podlagi 2. odstavka 34. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 in št. 23/2008, v nadaljevanju ZBPP) odločila, da je tožnica dolžna plačati 125,69 EUR stroškov brezplačne pravne pomoči na račun prehodnih pologov Okrožnega sodišča v Kranju. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je bila z odločbo Bpp 479/2010 z dne 15. 7. 2010 prosilki dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v zadevi P 34/2010. Postopek je bil zaključen s sodno poravnavo, sklenjeno na naroku pred Okrajnim sodiščem v Radovljici opr. št. P 34/2010 dne 7. 7. 2010. S sodno poravnavo so se pravdne stranke dogovorile, da se tožena stranka A.A. zaveže plačati tožeči stranki B.B., na račun verzijskega zahtevka za obdobje od 1. 11. 2007 do 30. 4. 2008 znesek 500,00 EUR, v roku 3 dni. Pravdni stranki sta se tudi dogovorili, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Odvetnici C.C., ki je nudila brezplačno pravno pomoč prosilki B.B. v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. P 34/2010, je bila s sklepom Bpp 479/2010, z dne 15. 7. 2010, odmerjena nagrada v višini 125,69 EUR.

Organ se nato sklicuje na določbo 48. člena ZBPP. Služba za brezplačno pravno pomoč je ugotovila, da je tožnica v postopku uspela, saj ji je bilo na podlagi sodne poravnave prisojeno premoženje. Ker pri navedenem premoženju ne gre za preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je na tej podlagi služba ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz 47. in 48. člena ZBPP. Toženec A.A. ni bil dolžan prosilki povrniti stroškov sodnega postopka, zato terjatev iz tega naslova ni nastala in tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. To pa ne pomeni, da je tudi upravičenka do brezplačne pravne pomoči prosta svoje odgovornosti, določene v 47. in 48. členu. Država je prosilki z brezplačno pravno pomočjo omogočila, da je prišla do premoženja, zato je zakon ta tak primer tudi določil subrogacijo terjatve iz naslova stroškov postopka v korist države, kakor tudi subsidiarno odgovornost upravičencev do brezplačne pravne pomoči, če nasprotna stranka te obveznosti ne izpolni. V obravnavanem primeru se je prosilka v sodni poravnavi zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka. V skladu s sodno prakso (sodba Upravnega sodišča št. I Up 1090/2004) se je prosilka odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka. S tem je preprečila nastop subrogacije v korist države. To pa po presoji organa hkrati pomeni, da je postala glavna zavezanka nasproti državi za obveznost vračila stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč in sicer do celotne višine izplačanih stroškov. V konkretni zadevi je prosilka s svojo zadevo uspela, saj je pridobila premoženje, in sicer ji je toženec na podlagi sklenjene sodne poravnave pred Okrajnim sodiščem v Radovljici opr. št. P 34/2010 dolžan plačati znesek 500,00 EUR, zato je v roku 15 dni po prejemu tega sklepa dolžna plačati znesek 125,69 EUR na račun prehodnih pologov Okrožnega sodišča v Kranju.

V tožbi tožnica pravi, da ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja zaradi plačila zaostale preživnine. Toženka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala, da prisojeno premoženje v konkretnem primeru predstavlja preživnino za mladoletno Č.Č., hči tožnice. V obrazložitvi toženka povsem nerazumljivo navaja, da pri navedenem premoženju, katerega je prejela tožnica, ne gre za preživnino. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti in zato je povsem nezakonito, nerazumljivo in neupravičeno od toženke, da od tožnice zahteva plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči, iz zneska, ki ga je prejela za preživljanje za mladoletno hčerko. Tudi iz spisa Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. P 34/2010, jasno izhaja, da gre za plačilo preživnine. Predlaga odpravo sklepa in prosi za oprostitev plačila sodnih taks. Hkrati zahteva povrnitev stroškov tega postopka v roku 15 dni.

V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da vztraja pri svojih navedbah in da tožbene navedbe v ničemer ne izpodbijajo sklepa.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba je utemeljena.

Iz poravnave v zadevi opr. št. P 34/2010, ki je bila sklenjena dne 7. 7. 2010, in na katero se sklicuje tudi tožena stranka v izpodbijanem sklepu, izhaja, da je tožnica na račun verzijskega zahtevka za obdobje od 1. 11. 2007 do 30. 4. 2008 pridobila znesek 500,00 EUR. Iz prve strani zapisnika o poravnavi izhaja, da je sodna zadeva tekla zaradi »plačila preostale preživnine«, kar tožnica uveljavlja v tožbi kot glavni tožbeni ugovor, tožena stranka pa temu v odgovoru na tožbo niti ne nasprotuje na argumentiran način. To pomeni, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, saj določila 48. člena ZBPP ni mogoče uporabiti, če je stranka „dobila preživnino“ (2. odstavek 48. člena ZBPP). Na tej podlagi je sodišče izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (4. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30-ih dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno stališče sodišča (4. odstavek 64. člena ZUS-1). Tožnik je že po zakonu oproščen plačila sodnih taks v tej zadevi, zato sodišče ni posebej še v izreku sodne odločbe odločilo, da je tožnik oproščen plačila sodnih taks.

Obrazložitev k drugi točki izreka: Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 1. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20% DDV. Tožnica je v upravnem sporu imela pooblaščeno odvetniško družbo. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 420 EUR tožeči stranki. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožniku v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.