Jedro

Za izdajo izpodbijanega sklepa je bil ključnega pomena predlog za izvršbo, ki ga je, opremljenega s klavzulo o izvršljivosti, davčni organ prejel s strani ZZZS kot predlagatelja izvršbe. Davčni organ je namreč vseskozi dolžan ravnati po podanem predlogu in zato že v davčnem postopku ni bilo mogoče upoštevati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na podani predlog oziroma na izdano odločbo ZZZS, ki je podlaga za davčno izvršbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski davčni organ je na podlagi izvršljive odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 4250-2/2015/4742 z dne 12. 3. 2015 začel zoper tožnika davčno izvršbo na tožnikova denarna sredstva zaradi izterjave prispevka za zdravstveno zavarovanje v znesku 65,21 EUR, zamudnih obresti v znesku 10,69 EUR in stroškov izdaje sklepa v višini 25,00 EUR ter nadaljnjih zamudnih obresti od zneska glavnice, ki tečejo od 8. 1. 2016 dalje.

2. Iz razlogov sklepa sledi, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) kot predlagatelj izvršbe poslal davčnemu organu predlog za izterjavo denarne terjatve, izkazane z izvršilnim naslovom, ki je naveden v izreku. Ker tožnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, je bilo potrebno v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začeti davčno izvršbo. Izvršilni naslov je v tem primeru odločba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero obveznosti. Če se terjatev, ki je predmet izterjave obrestuje, predlagatelj izvršbe obračuna tudi zamudne obresti do dneva izdaje predloga, od tedaj dalje pa obračuna zamudne obresti davčni organ oziroma po prejemu sklepa banka oziroma hranilnica, ob upoštevanju davčnih predpisov. Na podlagi prvega odstavka 152. člena ZDavP-2 dolžnik plača stroške davčne izvršbe. Le-ta se sicer opravi v skladu z določbami ZDavP-2, ki so navedene v nadaljevanju obrazložitve.

3. Drugostopenjski davčni organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih pritrdi odločitvi in razlogom organa prve stopnje. V svojih razlogih navaja, da je iz spisov zadeve razvidno, da je ZZZS, Območna enota A. izdal odločbo, s katero je tožniku kot zavarovancu iz 20. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) naložil plačilo neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 12. 3. 2015 v skupni višini 71,03 EUR. ZZZS je kot predlagatelj izvršbe na odločbi potrdil, da je postala izvršljiva 1. 5. 2015. Ker tožnik v postavljenem roku 30 dni obveznosti ni plačal, je predlagatelj obračunal zamudne obresti in davčnemu organu poslal predlog za izterjavo dolga v elektronski obliki. Na podlagi predloga je davčni organ 11. 11. 2015 izdal najprej opomin pred izvršbo, v nadaljevanju pa še, ker tožnik obveznosti ni poravnal v skladu z določbami ZdavP-2, še sklep o izvršbi. V zvezi s pritožbenimi ugovori organ druge stopnje pojasni, da izdajanje opominov pred izvršbo v ZDavP-2 ni predpisano. Opomin je bil tožniku poslan zgolj zato, da se mu da možnost, da dolg plača prostovoljno in da se s tem izogne stroškom davčne izvršbe. Slabo premoženjsko stanje pa ni okoliščina, od katere bi bila odvisna uvedba davčne izvršbe. Socialno stanje dolžnika je v izvršilnem postopku varovano z omejitvami, ki jih mora v skladu z določbami ZDavP-2 pri opravi rubeža upoštevati banka in ki so s sklicevanjem na določbe 166. člena ZDavP-2 upoštevane v izpodbijanem sklepu. Kot neupoštevno pa organ druge stopnje zavrne tudi tožnikovo sklicevanje na pobotnico in DDV ter poudari, da se v tem postopku ne opravlja izvršba davčne obveznosti, temveč se izterjuje nedavčna obveznost. 4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. V tožbi izraža nestrinjanje tako z izvršbo po izpodbijanem sklepu kot s sistemom socialnega oziroma zdravstvenega zavarovanja. Ne ve, zakaj bi moral biti vsak državljan v Sloveniji obvezno zavarovan. Nihče namreč ne vpraša, ali imaš prihodke ali ne. Na tem sodišču je že dobil tožbo zoper izbris iz evidence pri Zavodu za zaposlovanje. Ves ta čas je brezposeln, pred tem pa je bil šest mesecev brez zavarovanja in ne ve zakaj se zadeva ne uredi sistematično in kar se čudno zdi tudi delavki na Centru za socialno delo.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu spisov in izpodbijanega sklepa sodišče sodi, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen. Pravilni in skladni z zakonom (ZDavP-2) so tudi razlogi izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

8. Zlasti pritožbeni organ tožniku v obrazložitvi izčrpno in v celoti pojasni, zakaj je izdan izpodbijani sklep o davčni izvršbi ter s tem dejansko in pravno podlago za odločitev. Pri tem pravilno poudari, da je bil za izdajo izpodbijanega sklepa ključnega pomena predlog za izvršbo, ki ga je, opremljenega s klavzulo o izvršljivosti, davčni organ prejel s strani ZZZS kot predlagatelja izvršbe. Davčni organ je namreč vseskozi dolžan ravnati po podanem predlogu in zato že v davčnem postopku ni bilo mogoče upoštevati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na podani predlog oziroma na izdano odločbo ZZZS, ki je podlaga za davčno izvršbo. Iz istega razloga pa tudi sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov, saj se le-ti ne nanašajo na izvršilni postopek in na izdani sklep o izvršbi, temveč se nanašajo na obveznost plačila prispevkov iz naslova obveznega oziroma dodatnega zavarovanja in s tem na vsebino izvršljive odločbe, pravilnost le-te pa se v postopku izvršbe več ne preizkuša. 9. Ker je torej izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.