Jedro

Za presojo pravočasnosti predloga za obnovo postopka sta relevantna oba roka, tako subjektivni kot objektivni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Maribor zavrgla predlog tožnika za obnovo postopka ugotovitve državljanstva A.A., ki je bil končan z odločbo istega organa št. 201-184/25-II 545 z dne 14. 10. 2003. V obrazložitvi sklepa prvostopni organ navaja, da je odločba o ugotovitvi državljanstva postala dokončna 23. 1. 2004, tožnik pa je predlog za obnovo postopka na podlagi 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) vložil dne 4. 4. 2011. Predlog za obnovo postopka je bil tako vložen po preteku treh let od dokončnosti odločbe, to je po preteku roka, ki ga za obnovo postopka določa četrti odstavek 263. člena ZUP, zato ga je bilo treba zavreči. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 213-814/2011/2 (133-03) z dne 21. 10. 2011, saj se v skladu s četrtim odstavkom 263. člena ZUP obnova postopka ne more več predlagati po preteku treh let od dokončnosti odločbe. V obravnavanem primeru tudi ni mogoče uporabiti določb prejšnjega zakona o upravnem postopku, saj se je ta po uveljavitvi novega zakona uporabljal le v zadevah, glede katerih je bil postopek ob uveljavitvi ZUP v teku oz. je že bila vložena zahteva, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil predlog podan pravočasno glede na določbo 1. točke prvega odstavka 263. člena in 2. točke 261. člena ZUP. V predlogu za obnovo je navedel, zakaj smatra, da je predlog vložen pravočasno, vendar tožena stranka teh navedb ni upoštevala. Zaradi navedenega se je tudi izognila vprašanju, zakaj ni upoštevala državljanstva na dan 22. 11. 1944, ko je stopil v veljavo Odlok Avnoj. Tedaj pa je bil A.A. jugoslovanski državljan. Neupoštevanje navedenega dejstva pomeni diskriminacijo potomcev pokojnega, ki tako niso deležni poprave krivic, ki so bile strojene njihovemu predniku v primerjavi z drugimi, ko so upravni organi to dejstvo upoštevali. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnik predlog za obnovo postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP v zvezi s postopkom, ki je bil končan z odločbo z dne 14. 10. 2003, in ki je postala dokončna 23. 1. 2004, vložil pravočasno.

Za predlaganje obnove postopka oz. za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti veljata dva zakonska in nepodaljšljiva roka: subjektivni rok enega meseca ter objektivni rok treh let. Subjektivni rok enega meseca v primeru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP teče od dneva, ko je stranka mogla navajati nova dejstva oz. uporabiti nove dokaze. Objektivni rok treh let pa prične teči od dokončnosti odločbe. Izjemoma se lahko predlaga oz. se začne obnova postopka tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni v 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP. V obravnavanem primeru je tožnik predlagal obnovo postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, zato navedena izjema v tem primeru ne pride v poštev.

V konkretni zadevi ni sporno, da je odločba, s katero je bil končan postopek ugotavljanja državljanstva za A.A., postala dokončna 23. 1. 2004, zato se sodišče strinja z odločitvijo upravnega organa, da je predlog za obnovo postopka, ki je bil vložen 4. 4. 2011, prepozen. Po določbi 267. člena ZUP pa mora organ predlog, ki ni pravočasen, s sklepom zavreči. Za pravočasnost predloga za obnovo postopka sta relevantna oba roka, tako subjektivni kot objektivni, zato je brezpredmeten ugovor tožnika, da je bil predlog vložen znotraj enomesečnega subjektivnega roka. Navedena okoliščina namreč ni dovolj, saj morata biti izpolnjena oba pogoja. V obravnavanem primeru tudi ne gre za situacijo, ko bi organ moral uporabiti določbe prej veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku, saj je tožnik vložil predlog za obnovo postopka v času, ko je že veljal ZUP. Sicer pa tudi po prej veljavnem zakonu, ki je določal pet letni objektivni rok, vloga ni bila vložena pravočasno. Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno, ni pogojev za vsebinsko obravnavanje predloga, zato tudi sodišče ni presojalo tožbenih ugovorov v zvezi z izkazanostjo obnovitvenega razloga.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu ( ZUS-1).