Jedro

Ker so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr, ima z izpodbijanim sklepom določen poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice potrebno zakonsko podlago.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. zadržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... najdlje do 4. julija 2019. 2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje pridržana oseba. V urejeni pritožbi navaja, da jo je najbolj razžalostilo in vznemirilo policijsko poročilo sodišču, ki je v celoti neresnično glede njenih telefonskih klicev, ki so glede števila zelo prenapihnjeni. Nikdar ni bila samomorilna, še manj človek, ki bi ogrožal druge. Celo življenje je humanitarka in ljubiteljica nemočnih živali, ki jim daje zatočišče in zanje poskrbi. Čista neresnica je izjava soseda, da je zmetala stvari na javno dovozno pot, saj so na njenem dvorišču, ki ga sosed H. brezplačno koristi, na vseh štirih straneh zabiti mejniki. O tem je že večkrat obvestila x policiste, pa jim še ni prišlo do živega. Trditev, da je hotela skočiti z balkona je čista laž in se na take klevete ne misli odzivati. Pritožnica ni kolerična, impulzivna, čustveno neuravnovešena in tudi ni alkoholičarka. Tu in tam popije kak kozarec belega vina.

3. Zaključuje, da je zelo jezna in se namerava izseliti, ker v naš sistem in javne službe ne zaupa več. Zelo je razočarana, ker v sklepu ni zapisano, da so gasilci, policisti in reševalci dokončno uničili dvojna bukova vrata s podboji in razbili šipo. Škoda brez montaže znaša približno 600 EUR. Pritožnica živi s 388,39 EUR socialne pomoči in takih stroškov ne more kriti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 1. odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pri čemer mora biti to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ter vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 6. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku (predvsem s pomočjo izvedenca) ugotovilo, da gre pri pritožnici za blodnjavo motnjo, čustveno neuravnovešeno osebnostno motnjo in duševne ter vedenjske motnje zaradi škodljivega uživanja alkohola. Pritožnica v zvezi s tem brez vsake obrazložitve v pritožbi zgolj navaja, da zagotavlja, da ni čustveno neuravnovešena in ne alkoholičarka. Ugotovitvam sodišča o blodnjavi motnji niti ne nasprotuje. Že ta ugotovitev pa tvori zadostno podlago za zaključek, da ima pritožnica duševno motnjo.

7. Sodišče prve stopnje v nadaljevanju (tudi s pomočjo izvedenca) ugotavlja, da ima tožnica hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje.1 Zaključku o hudo moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje pritožnica ne nasprotuje. Očitno torej je, da pri njej v tej fazi bolezni ne gre za situacijo, ko se oseba svojega duševnega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja, ko (drugače povedano) sprejme zavestno informirano odločitev, da se ne želi zdraviti. Kot kaže gre v obravnavanem primeru za situacijo, v kateri se pridržana oseba (zaradi akutnosti in resnosti trenutnega stanja) dejanskih prvin svojega duševnega stanja, njegove resnosti in nevarnosti takšnega stanja ne zaveda in zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati.2

8. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja še, da se je pritožničino stanje v dneh oziroma tednih pred hospitalizacijo (12. 6. 2019) slabšalo. 9. 5. 2019 je udarila nosečo sosedo (tej ugotovitvi pritožnica ne nasprotuje drugače kot s posplošenim zapisom, da ni človek, ki bi kakorkoli ogrožal ljudi okrog sebe); 23. 5. 2019 je poklicala na policijsko postajo in zahtevala, naj pokličejo njeni hčeri, ki ne živita pri njej, in jima povedo, naj jo pokličeta do 21. ure, sicer je no bosta več videli in slišali (policija je ta klic razumela in obravnavala kot grožnjo s samomorom, kar je povsem razumljivo); vsak dan je po več desetkrat klicala na policijsko postajo, na številke 113 in 112; 12. 6. 2019 je metala opeke, železne palice in drugo (ali jih je metala na javno pot ali na pot, ki je na njenem zemljišču, ni odločilno), ob prihodu policistov pa vanje metala kozarce, se zabarikadirala v sobo in skušala policiste, ko so se prebili v sobo, udariti s kovinskim vodilom. Opisano utemeljuje sklep, da pritožnica zaradi duševne motnje ogroža svoje življenje in huje ogroža zdravje drugih.

9. Utemeljeno pa je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, da si pritožnica povzroča premoženjsko škodo, ko razbija kozarce in meče stvari čez balkon.3 Ta škoda zaenkrat še ni velika.4 Z načrtovano prodajo nepremičnine (v stanju, ko ima pritožnica hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje) ter odhodom (da se namerava izseliti navaja tudi v pritožbi) h kolegom v I., pa si pritožnica, kot pravilno izpostavlja sodišče prve stopnje, lahko povzroči veliko materialno škodo.

10. Podatka o heteroagresivni nevarnosti in pritožničinem zavračanju vsakršne pomoči utemeljujeta zaključek sodišča prve stopnje, da pomoč pridržani osebi z drugimi (manj omejujočimi) oblikami pomoči, (še) ne bi bila uspešna.

11. Ker so torej podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr, ima z izpodbijanim sklepom določen poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice potrebno zakonsko podlago.

12. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 3. odstavkom 67. člena ZDZdr5). Ob tem višje sodišče ni izreklo tudi tega, da se sklep potrdi. Zoper sklep iz 65. člena ZDZdr (kot je obravnavani) se lahko pritožijo oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba ali prihiatrična bolnišnica. Rok za vložitev pritožbe odvetnika pa je iztekel šele dan pred sejo pritožbenega senata, kar pomeni, da je možno, da bo sodišče prejelo še njegovo pritožbo (vloži se pri sodišču prve stopnje). Učinek pravnomočnosti sklepa bo torej nastopil, ko je iztekel rok za njegovo pritožbo (če ta ne bo vložena) ali pa ko bo višje sodišče odločilo o njegovi morebitni pritožbi. Zaradi nujnosti zadeve in zahteve 3. odstavka 67. člena ZDZdr, je pritožbeno sodišče o pritožbi pridržane osebe kljub prej opisanemu nemudoma odločilo.6 Pri zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve gre namreč za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar sodišče ocenjuje, da bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 67. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen (in bo iztekel pritožbeni rok) vsem, ki imajo v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena ZDZdr pravico do pritožbe.

1 Celo, če bi držalo, kar izpostavlja pritožnica, torej, da so podatki o številu njenih klicev na urgentne številke in policijski postaji prenapihnjeni (in ni bilo po več deset klicev dnevno, ampak kak manj), pa v zvezi s tem pritožnica ne predloži nobenega dokaza, številni klici kažejo na pritožničine težave, obvladovati svoje ravnanje. 2 Prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 765/2015, II Cp 1960/2016, I Cp 439/2017 in druge. 3 Tudi številne izdane odločbe o prekrških, o katerih je izpovedovala pritožnica, kažejo na to. 4 Je pa vse večja, tudi pritožnica poroča o škodi, ki ji je nastala 12. 6. 2019, ko se je zabarikadirala v sobo in so policisti in gasilci morali vdreti. 5 Ta določa, da odloči o pritožbi sodišče druge stopnje v treh dneh po prejemu pritožbe. 6 Tako je Višje sodišče v Ljubljani v smiselno enaki situaciji ravnalo že v zadevah I Cp 2086/2014, I Cp 1757/2015 in I Cp 2748/2016 in drugih.