Objava fotografij v letnem poročilu

Datum

08.10.2024

Številka

07120-1/2024/335

Kategorije

Definicija OP

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede objave fotografij v letnem poročilu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Če na fotografijah ni (določljivih) posameznikov oziroma gre zgolj za fotografije objekta, ne gre za vprašanje oziroma kršitev varstva osebnih podatkov v smislu določb Splošne uredbe oziroma ZVOP-2, saj v takem primeru ne gre za osebni podatek.

Če določeni posameznik meni, da se s konkretnim dejanjem posega v del njegove širše pravice do zasebnosti, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Ob tem dodaja, da je na podobna vprašanje, kot je vaše, v preteklosti že odgovarjal (npr. v mnenju št. 0712-1/2019/265, z dne 11.2.2019).

IP pojasnjuje, da osebni podatki predstavljajo skladno s členom 4(1) Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Iz navedb v vašem zaprosilu za mnenje po mnenju IP izhaja, da gre za objavo fotografij objektov. IP poudarja, da imajo podatki lahko naravo osebnega podatka zgolj in samo v primeru, če se nanašajo na posameznika, ne pa na objekt (nepremičnino). Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost fotografij dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno fotografiranje lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov itd.). Če pa na fotografijah ni (določljivih) posameznikov oziroma gre zgolj za fotografije objektov, ne gre za vprašanje oziroma kršitev varstva osebnih podatkov v smislu določb Splošne uredbe oziroma ZVOP-2, saj v takem primeru ne gre za osebni podatek v smislu zgoraj navedene opredelitve. To pomeni, da Splošna uredba v takšnem primeru ne velja in da takšno fotografiranje in objavljanje z vidika zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ni prepovedano.

IP povzema, da bi bila pravna podlaga za objavo fotografij skladno s Splošno uredbo potrebna zgolj tedaj, ko bi bilo mogoče na podlagi fotografij določiti posameznika, npr. ko bi bila s fotografij razvidna konkretna oseba (npr. lastnik objekta) oziroma drugi podatki, na podlagi katerih je posameznik določljiv (npr. njegov naslov). V kolikor je iz fotografij razvidna zgolj zunanjost objekta, potem najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov.

IP nadalje pojasnjuje, da če določeni posameznik meni, da se s konkretnim dejanjem posega v del njegove širše pravice do zasebnosti, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč. Tako lahko v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik, če ocenjuje, da mu je bila s posegom v zasebnost povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. V primeru neupravičenega slikovnega snemanja in objave fotografij, ki predstavlja občuten poseg v zasebnost posameznika, lahko potencialno pride v poštev tudi določba 1. odstavka 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, s spr. in dop.; KZ-1), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za navedeno kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog oškodovanca. Ob tem IP poudarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v skladu z 38. členom Ustave RS, nima pa pristojnosti v zvezi z zahtevki posameznikov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Za obravnavo teh zahtevkov so pristojna sodišča.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka