Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pogoje za oprostitev plačila sodne takse, ki izhajajo iz 11. člena ZST-1 in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16. Omenjeni pogoji se nanašajo na premoženjsko stanje stranke, ne pa na premoženjsko stanje tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega toženca (rojen 2009) je odločilno njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev. Plačilo sodnih taks namreč ne sodi v preživninsko obveznost njegovih staršev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se tožena stranka oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse.

2. Toženec je v pravočasni pritožbi zoper tak sklep uveljavljal pritožbene razloge nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ali pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je v predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse odločilo izključno na podlagi dejstva, da prihodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. ZST-1 takega pogoja ne določa ampak se v vsakem primeru smiselno upoštevajo vse bistvene okoliščine, da se ugotovi, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec prejema preživnino, ni pa ugotovilo, da drugega premoženja nima. Tožena stranka ne preživlja nikogar. Je oseba, ki jo preživljajo drugi. Poudarja, da je odločilno le premoženjsko stanje stranke same. Tožena stranka ima zgolj preživnino in nobenega lastnega premoženja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pogoje za oprostitev plačila sodne takse, ki izhajajo iz 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16. Omenjeni pogoji se nanašajo na premoženjsko stanje stranke ne pa na premoženjsko stanje tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega toženca (rojen ... 2009) je odločilno njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev. Plačilo sodnih taks namreč ne sodi v preživninsko obveznost njegovih staršev. Takšno stališče potrjuje prav ta pravda, v kateri sta preživninski zavezanec in preživninski upravičenec nasprotni stranki. Če je torej stranka mladoletni otrok, ki sam ne zmore plačila sodnih taks, potem je v skladu z načelom pravne in socialne države takšno stranko država dolžna oprostiti plačila sodnih taks, ne pa tega bremena naložiti na pleče preživninskega zavezanca.(1)

5. Sodišče prve stopnje bi torej pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks moralo ugotoviti zgolj toženčevo lastno premoženjsko stanje. Iz izjave o njegovem premoženjskem stanju, ki jo je izpolnila toženčeva zakonita zastopnica izhaja, da nima premoženja,(2) zato bi bilo treba njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugoditi. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2184/2012, sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 13/2016. Op. št. (2): Toženec je zgolj prejemnik mesečne preživnine.