15. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožefa Pintarja iz Bohinjske Bistrice na seji dne 15. februarja 2001

s k l e n i l o:

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin prostorskega plana Občine Bohinj (Uradni list RS, št. 22/97) se zavrne.

O B R A Z L O Ž I T E V

A.

Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin prostorskega plana Občine Bohinj (v nadaljevanju Odlok).

Pobudnik je vložil pobudo kot pooblaščeni predstavnik prebivalcev Zoisove ulice v Bohinjski Bistrici, kjer stanuje. Na poziv Ustavnega sodišča je pojasnil, da vlaga pobudo sam, ker pisnega pooblastila za zastopanje ni uspel pridobiti. Navaja, da je bil pred pobudo za spremembo izpodbijanega odloka organiziran sestanek s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Na sestanku naj bi bil sprejet sklep, da mora investitor male hidroelektrarne, preden vloži pobudo za spremembo izpodbijanega akta, s krajani uskladiti predvideno lokacijo strojnice, Občina Bohinj pa bo pobudo za spremembo akta posredovala v usklajevanje Vladi. Občina in investitor naj bi ne upoštevala sprejetega sklepa. Pobudnik navaja, da je bil Odlok sprejet na pobudo investitorja, takratnega predsednika Občinskega sveta, stališča do pripomb na javni obravnavi pa je zavzel kar Župan sam. Županova stališča naj bi Občina posredovala pristojnemu ministrstvu v mnenje, na kar naj bi na podlagi tega mnenja Vlada sprejela sklep, da so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana usklajene. Pri sprejemanju Odloka naj bi bili udeleženci v postopku zavedeni. S predvideno lokacijo male hidroelektrarne naj bi se prebivalci Zoisove ulice ne strinjali zaradi hrupa. Zahtevali so, naj investitor postavi objekt na lokacijo, ki je predvidena v projektu iz leta 1988, po katerem naj bi se zmanjšal vpliv objekta na potok Bistrica in ohranila kmetijska zemljišča prve kategorije. Tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine naj bi ne dal soglasja k spremembam Odloka.

Občina Bohinj v odgovoru navaja, da sta Ministrstvo za okolje in prostor in investitor dala pobudi za spremembo Odloka.

Takratni Občinski svet naj bi s sklepom zadolžil Župana, da v okviru svojih pristojnosti izvede postopke, ki so potrebni za spremembo lokacije male hidroelektrarne. Župan naj bi sprejel program priprave sprememb in dopolnitev izpodbijanega akta in poskrbel za izdelavo osnutka Odloka s kartografskimi prilogami, ki je bil v času od 18. 11. 1996 do 18. 12. 1996 javno razgrnjen. Iz priložene knjige pripomb naj bi izhajalo, da so krajani dali pripombe v času javne razgrnitve, nekateri pa se niso strinjali s predvideno lokacijo objekta. Župan naj bi pripombe krajanov obravnaval in do njih zavzel stališča. Na podlagi teh stališč naj bi se osnutek Odloka dopolnil, gradivo pa posredovalo v soglasje Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Celotna dokumentacija naj bi bila posredovana Uradu za prostorsko planiranje, ki je na osnutek Odloka dal pozitivno strokovno mnenje, pridobil pozitivno mnenje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in nato gradivo posredoval v obravnavo Vladi. Vlada naj bi ugotovila, da so spremembe in dopolnitve Odloka usklajene z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije. Predlog Odloka naj bi po obravnavi na delovnih telesih Občinskega sveta sprejel Občinski svet. Občina navaja, da je bil Občinski svet seznanjen z vsemi dejstvi, pripombami in zahtevami krajanov, zato je neutemeljen očitek pobudnika, da so bili udeleženci v postopku sprejemanja Odloka zavedeni. Občina meni, da je Odlok pravilen in zakonit, pobuda pa neutemeljena.

B.

Pobudnik izpodbijanemu aktu ne očita neskladja z Ustavo in zakoni, navaja le, da so bile v postopku priprave in sprejemanja Odloka storjene nepravilnosti, zaradi katerih naj bi bil ta nezakonit.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list SRS, št. 48/90 in nasl. - ZPUP) se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. Postopek priprave in sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov je urejen v določbah od 34. do 44. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN) na način, ki zagotovlja strokovnost aktov ter obveščenost in udeležbo prizadetih subjektov pri pripravi, sprejemanju ali spreminjanju teh aktov. Po drugem odstavku 39. člena ZUN prostorske izvedbene akte sprejme občinski svet z odlokom. Pred sprejemom odloka je po prvem odstavku 39. člena ZUN dolžan obravnavati pripombe in predloge, ki so bili vloženi do poteka javne razgrnitve osnutka odloka, in do njih zavzeti stališče.

Na zakonitost postopka priprave in sprejemanja planskih aktov zato ne more vplivati sklep, ki izraža voljo udeležencev sestanka, ki je bil v času, preden je bila vložena pobuda za spremembo in dopolnitev izpodbijanega akta. Iz enakega razloga subjekt, ki vloži pobudo za spremembo ali dopolnitev planskega akta, ne more vplivati na zakonitost postopka priprave in sprejemanja tega akta, kot v obravnavanem primeru pobudnik očita investitorju oziroma takratnemu predsedniku Občinskega sveta. Iz dokumenta z dne 4. 2. 1997, ki ga je Občinskemu svetu posredoval Župan, izhaja, da je stališča do pripomb in predlogov po javni razgrnitvi osnutka Odloka pripravila strokovna služba in ne Župan, kot to zmotno navaja pobudnik. Gradivo za sejo občinskega sveta namreč pripravljajo pristojni organi lokalne skupnosti, župan pa ga posreduje v obravnavo in sprejem. Iz zgoraj navedene listine tudi izhaja, da je bil Občinski svet seznanjen s pripombami in predlogi krajanov ter s stališči do njih in jih je ob sprejemanju Odloka tudi obravnaval. V 39. členu ZUN občinskega sveta ne zavezuje, da mora sprejeti predloge in pripombe z javne razgrnitve osnutka akta, temveč je do njih dolžan le zavzeti stališče. Očitek pobudnika, da je zaradi neupoštevanja pripomb krajanov k osnutku Odloka ta nezakonit, je zato neutemeljen.

Ker pobudnik ni utemeljil, zakaj naj bi bil Odlok nezakonit, ker k njemu ni dal soglasja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, je Ustavno sodišče tudi v tem delu pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen