Jedro

Ker iz devetega odstavka 192.a člena ZP-1 med drugim izhaja pomembno splošno pravilo, da mora sodišče pred odreditvijo nadomestnega zapora skrbno pretehtati vse okoliščine konkretnega primera, bi se moralo sodišče prve stopnje do storilčevih trditev v izjavi z dne 12. 3. 2024 tudi izrecno opredeliti.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se znesek neplačanih glob v skupni višini 1.000,00 EUR po plačilnih nalogih Policijske postaje Celje z dne 10. 6. 2017 in Policijske postaje Velenje z dne 12. 8. 2021, ki se ni mogel izterjati po pravilih davčne izvršbe, izvrši tako, da se storilcu določi 10 dni zapora.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da se naroka za zaslišanje 16. 2. 2024 ni udeležil, ker je prišlo do napake pri sprejemu pošte in je za zadevo izvedel šele s prejemom izpodbijanega sklepa. Nadalje pojasnjuje, da je v letih 2017 do 2022 delal kot investitor in direktor gospodarske družbe v Avstriji, da so družbo morali zapreti, pri čemer je utrpel veliko materialno škodo, da trenutno čaka na zaposlitev v Sloveniji, da premoženja trenutno nima, da se zaveda, da je dolgove potrebno poravnati, da prosi za nadomestitev globe z delom v splošno korist in da nadomestni zapor glede na dano situacijo ne bi bil sorazmeren in pravičen ukrep, ker bi mu lahko naredil nepopravljivo škodo pri bodočem delodajalcu.

3. Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, na katero pazi tudi po uradni dolžnosti.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje po prejemu obvestila FURS, storilcu posredovalo obvestilo o uvedbi postopka za določitev nadomestnega zapora ter ga pozvalo, da poda v zakonsko določenem roku pisno izjavo o vsebini obvestila, storilec pa kljub pozivu sodišča ni podal izjave. Sodišče prve stopnje storilca tudi vabilo na zaslišanje za dne 10. 5. 2024 (in ne za 16. 2. 2024, kot je navedeno v 4. točki obrazložitve), a se storilec zaslišanja ni udeležil, niti ni svojega izostanka opravičil. V 5. točki obrazložitve pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da je storilec v postopku imel možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odreditev nadomestnega zapora, pa tega ni storil. 5. Čeprav drži, da se storilec na vabilo za zaslišanje za dne 10. 5. 2024 ni odzval, pa ne drži, da se storilec tekom postopka ni izjavil o dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odreditev nadomestnega zapora. Takšna ugotovitev je v nasprotju s spisovnim gradivom, saj se na list. št. 16 spisa nahaja izjava storilca z dne 12. 3. 2024, v kateri je storilec pojasnil svoje socialno in finančno stanje ter razloge zaradi katerih še ni poravnal izrečenih glob.

6. Ker iz devetega odstavka 192.a člena ZP-1 med drugim izhaja pomembno splošno pravilo, da mora sodišče pred odreditvijo nadomestnega zapora skrbno pretehtati vse okoliščine konkretnega primera (tako tiste, ki jih je navedel storilec v izjavi kot morebitne druge okoliščine, ki so sodišču znane), saj sme nadomestni zapor tudi v primeru, ko so izpolnjeni vsi formalni pogoji, odrediti le, če oceni, da je v konkretnem primeru to sorazmeren in pravičen ukrep,1 bi se moralo sodišče prve stopnje do storilčevih trditev v izjavi z dne 12. 3. 2024 tudi izrecno opredeliti. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, temveč je zgolj pavšalno navedlo, da je skrbno pretehtalo vse okoliščine primera. Tako iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kako je sodišče presojalo navedbe storilca v izjavi z dne 12. 3. 2024 in zakaj je štelo, da je ne glede na tam navedene okoliščine odreditev nadomestnega zapora v konkretni zadevi sorazmeren in pravičen ukrep.

7. Glede na navedeno, ko izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče ni moglo postopati v skladu s petim odstavkom 192. č člena ZP-1, pač pa je ob smiselni uporabi petega odstavka 163. člena ZP-1 po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je ugotovljene kršitve glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti.

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno pretehtati, ali je glede na navedbe storilca v izjavi z dne 12. 3. 2024, odreditev nadomestnega zapora v okoliščinah konkretnega primera sorazmeren in pravičen ukrep, po potrebi glede tega še izvesti kakšne dokaze, in se do trditev storilca v izjavi z dne 12. 3. 2024 tudi izrecno opredeliti.

1 Zakon o prekrških s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2018, L. Selinšek, stran 953.