Jedro

Izrečene besede so ponižujoče ter posegajo tudi v predlagateljevo dostojanstvo, po svojem pomenu pa brez dvoma predstavljajo obliko psihičnega nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem in otrokoma udeležencev v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND. Že sama teža izrečenih besed nasprotne udeleženke v tem dogodku izkazuje, da je nasprotna udeleženka nekritična do svojih preteklih nasilnih ravnanj, da izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena (da bi nasprotna udeleženka prenehala z izvrševanjem nasilnih dejanj v smislu določb ZPND) in da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje veljavnosti izrečenih ukrepov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke in svoj sklep z dne 21. 4. 2020 razveljavilo glede prepovedi približevanja A. na naslovu L., na razdaljo manj kot 200 m. V ostalem je zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep, s katerim je bila podaljšana veljavnost prepovedi oziroma ukrepov, ki so bili izrečeni s sklepom prvega sodišča z dne 15. 10. 2019. 2. Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se zavrne predlog za podaljšanje ukrepov, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da prvo sodišče ni imelo razloga za podaljšanje veljavnosti ukrepov, saj ne obstajajo nove okoliščine, na podlagi katerih bi bilo podaljšanje veljavnosti izrečenih ukrepov utemeljeno. Prvo sodišče je kršilo pravico nasprotne udeleženke do izjave, ker ni zaslišalo predlaganega izvedenca D. D. Nasprotna udeleženka v letu 2020 ni storila ničesar, kar bi utemeljevalo podaljšanje izrečenih ukrepov. Predlagateljev predlog je v nasprotju s sklenjeno delno sodno poravnavo. Nedopustna je obrazložitev sodišča v 15. točki, da je ugodilo predlogu, „ker ni prepričano, da se ne bi ravnanje, opisano v 6. točki sklepa z dne 24. 4. 2019, ponovilo“. V zvezi z dogodkom v aprilu 2020 bi bilo treba ugotoviti, kakšne so bile okoliščine dogodka in komu je bil namenjen komentar nasprotne udeleženke. Namenjen je bil izključno materi predlagatelja, ki se je vselila v stanovanje v L. Ob izrečenih besedah nasprotne udeleženke otrok udeležencev ni bil prisoten, ker se je že oddaljil. Gre le za očitek tašči, naj se ne meša v njeno življenje. Odnosi med udeležencema so res napeti, vendar pa iz razlogov na strani predlagatelja.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na ugotovljena dejstva ni bilo potrebno, da bi prvo sodišče zaslišalo izvedenca D. D., razen tega pa nasprotna udeleženka na naroku ni grajala kršitve postopka v smislu prvega odstavka 286. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je prvo sodišče zavrnilo ta dokazni predlog. Pritožbeni očitek v tej smeri je prepozen in že zato neupošteven.

6. Prvo sodišče je med drugim ugotovilo, da je po izdaji sklepa z dne 11. 11. 2019, s katerim je bil zavrnjen ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 15. 10. 2019, s katerim je prvo sodišče podaljšalo trajanje ukrepov, izrečenih s sklepom z dne 24. 4. 2019, nasprotna udeleženka ponovno izvrševala nasilna dejanja na škodo predlagatelja in njunih otrok. Ob koncu stika s starejšim sinom 25. 4. 2020 se je nasprotna udeleženka v „dialogu“ s predlagateljem žaljivo izrazila o njegovi materi, ki je tedaj prišla k predlagatelju („tamle imaš bosansko kurbo“), kar je izjavila tudi v navzočnosti starejšega sina (pritožbena trditev, da deček tedaj ni bil prisoten, je nedovoljena in zato neupoštevna pritožbena novota – prvi odstavek 337. člena ZPP). Izrečene besede so ponižujoče ter posegajo tudi v predlagateljevo dostojanstvo, po svojem pomenu pa brez dvoma predstavljajo obliko psihičnega nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem in otrokoma udeležencev v pomenu petega odstavka 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Že sama teža izrečenih besed nasprotne udeleženke v tem dogodku izkazuje, da je nasprotna udeleženka nekritična do svojih preteklih nasilnih ravnanj, da izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena (da bi nasprotna udeleženka prenehala z izvrševanjem nasilnih dejanj v smislu določb ZPND) in da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje veljavnosti izrečenih ukrepov. Pritožbeno „opravičevanje“ okoliščin, v katerih je nasprotna udeleženka izrekla žaljive besede, ne spreminjajo dejstva, da je šlo za primer psihičnega nasilja nasprotne udeleženke.

7. Med udeležencema teče razvezni postopek, v katerem bo moralo sodišče odločiti tudi o zaupanju njunih otrok v varstvo in vzgojo in o stikih. Odnos med udeležencema je izredno konflikten, kar ogrožujoče vpliva predvsem na njuna sinova, ki ju je potrebno zaščititi. Iz podatkov spisa in dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da se relevantne okoliščine po predhodnem podaljšanju trajanja ukrepov niso spremenile v smeri, da do nasilnega vedenja nasprotne udeleženke na škodo predlagatelja in otrok (ki sta začasno zaupana predlagatelju v varstvo in vzgojo) ne bi več prihajalo. Zato je podaljšanje veljavnosti izrečenih ukrepov na mestu. V primeru, da bi se nasprotna udeleženka vrnila v stanovanje (njegova najemnika sta oba zakonca) oziroma, da bi imela ponoven dostop vanj, za kar si tudi prizadeva, bi skupna raba stanovanja predstavljala visoko stopnjo tveganja za ponovna nasilna dejanja nasprotne udeleženke na škodo predlagatelja in njunih otrok.

8. Neutemeljen je očitek, da je sklep o podaljšanju veljavnosti izrečenih ukrepov v nasprotju z začasno sodno poravnavo z dne 16. 1. 2020, izdano v postopku razveze zakonske zveze udeležencev P 734/2019-IV, saj je izrek sklepa prvega sodišča z dne 21. 4. 2020 oblikovan tako, da ne „posega“ v navedeno sodno poravnavo, s katero so bili začasno urejeni stiki med nasprotno udeleženko in sinovoma udeležencev postopka.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

10. Predlagatelj z odgovorom na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).