Jedro

Po 1. odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 772,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od od 26. 3. 2006 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške.

(2) Tožeča stranka zoper takšno odločitev vlaga pritožbo in uveljavlja dopustna pritožbena razloga po 458. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve ter vrnitev zadeve v novo sojenje, podrejeno pa spremembo sodbe tako, da pritožbeno sodišče zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi. Priglaša tudi pritožbene stroške. Navaja, da je nepravilna ugotovitev sodišča, da je toženec dokazal, da je upravičeno dvignil denar oziroma, da je dokazal upravičeno porabo le-tega. V zvezi s tem pritožnica sodišču očita kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj so po njenem mnenju razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Razlogi tudi niso prepričljivi. Ni res, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženec oba sporna zneska neupravičeno zadržal, saj to izhaja iz zaslišanja sedanjega predsednika tožeče stranke in predloženih listin. Tudi sicer tožeča stranka ne more imeti listin, ki bi to dokazovale. Toženec se ni razbremenil z dokazi, da je bila poraba denarja zakonita, namenska. Sodišče je spregledalo, da je bil toženec krivdno razrešen. Materialno pravo je bilo nepravilno uporabljeno, saj je bilo napačno ugotovljeno, da je bilo toženčevo ravnanje neoporečno.

(3) Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Pri pritožbenih trditvah, da je zmotna ugotovitev sodišča, da je toženec dokazal, da je upravičeno dvignil denar oziroma, da je dokazal upravičeno porabo le-tega; da ni res, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženec oba sporna zneska neupravičeno zadržal, saj to izhaja iz zaslišanja sedanjega predsednika tožeče stranke in predloženih listin; da je sodišče prezrlo krivdno razrešitev tožene stranke in da se toženec ni razbremenil z dokazi, da je bila poraba denarja zakonita in namenska, gre za nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katerega je pritožbeno sodišče vezano. Po 1. odstavku 458. člena ZPP je namreč mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče očitkov, s katerimi pritožnik utemeljuje svoje trditve o napačno ugotovljenem dejanskem stanju, zato ne more upoštevati. Pritožnico pa kljub temu opozarja, da je toženec s tem, ko je zanikal neupravičenost dvigov in navedel, kako in s kakšnim namenom je do njih prišlo ter je v zvezi s tem predlagal tudi dokaze, trditveno in dokazno breme, da je bila takšna poraba denarja neupravičena, prešlo nazaj na tožečo stranko, ki pa ga, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ni zmogla.

(6) Očitana bistvena kršitev postopka po 2. odst. 339. člena ZPP ni podana. Sodišče je v sodbi navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, pri tem pa so razlogi jasni in si tudi ne nasprotujejo, posledično pa je mogoč tudi pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve.

(7.) Dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je pritožbeno sodišče vezano, je, da je bil toženec v času, ko sta bila z njegove strani opravljena sporna dviga, še predsednik tožeče stranke in za dvige posledično upravičen, da je znesek 85.000 SIT dvignil v skladu s sklepom upravnega odbora, pri drugem znesku pa je šlo za prenos sredstev, ki so bila prejeta s strani M. z. j. u.. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožeča stranka ob tem tudi ni navedla (in dokazala), kako bi se sicer moral opravičiti dvig posameznega zneska, niti ni dokazala, da je toženec sporna zneska neupravičeno zadržal. (8.) Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je sodišče prve stopnje sprejelo tudi materialno pravno pravilno odločitev, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.

(9.) Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo še glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) in ugotovilo, da je tudi po tej plati brez napak, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo, sodbo sodišča prve stopnje pa potrdilo (353. čl. ZPP). Izrek o stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo propadla, zato do povračila svojih stroškov ni upravičena (1. odst. 154. čl. ZPP), odločitev o tem pa je zajeta v odločitvi o njeni pritožbi.