Jedro

Zakon za postopek dopustitve revizije predpisuje stroge formalne zahteve, ki v konkretnem primeru niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov primarni tožbeni zahtevek, naj ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na parc. št. 2627/1, 2627/4 in na delu parc. št. 2627/2 k.o. ... v toženkino korist, to vknjižbo izbriše in ugotovi, da je sam lastnik navedenih nepremičnin tožnik. S podrejenim tožbenim zahtevkom je poleg ugotovitve neveljavnosti obstoječega vpisa in izbrisa iz zemljiške knjige predlagal vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in ugotovitev, da mu na teh nepremičninah pripada stavbna pravica.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča. Očita mu, da je kršilo njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva iz 24. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) in do enakega varstva pravic iz 22. člena URS, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in relativno bistveno kršitev procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 214. členom ZPP, zmotno pa da je uporabilo tudi materialno pravo, npr. določbe 243. člena Zakona o zemljiški knjigi, drugega odstavka 271. člena Stvarnopravnega zakonika in druge.

4. Predlog ni popoln.

5. Dopuščeno revizijo je sicer mogoče vložiti iz istih razlogov kot dovoljeno revizijo, pa vendarle omejeno: samo glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih jo je Vrhovno sodišče dopustilo in ne glede vseh pravnih vprašanj, ki so vplivala na odločitev pritožbenega sodišča. Lastnosti, ki jih mora sporno vprašanje dosegati, da bi bila lahko glede njega dovoljena revizija, na abstraktni ravni določa ZPP v prvem odstavku 367. a člena (vprašanje mora biti pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, to je predvsem takrat, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna, ali glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna).

6. Zaradi zgoraj navedenih omejitev pri dopustitvi revizije, kadar po zakonu ni dovoljena, zakon za postopek dopustitve revizije predpisuje stroge formalne zahteve. Tako mora v predlogu za dopustitev revizije stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). Le tako namreč lahko Vrhovno sodišče presodi, ali pravno vprašanje, ki ga stranka izpostavlja v predlogu, ustreza kriterijem iz 367. a člena ZPP.

7. Tožnik formalnim zahtevam iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP ni zadostil. Navedel je sicer materialnopravna pravila, ki naj bi bila kršena, ne pa tudi okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, predvsem pa ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja. Procesnih kršitev, ki jih je zatrjeval, ni verjetno izkazal. 8. Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku 367. b člena ZPP, sodišče predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena). Tako je moralo ravnati tudi v konkretnem primeru.