Up-117/05

17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B. iz Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 5/2005 z dne 13. 1. 2005 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 2154/2004 z dne 14. 12. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Materi pritožnice je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen podržavljen kapital z vzpostavitvijo lastninskega deleža na premoženju zavezanke za vrnitev premoženja (v nadaljevanju zavezanka) z izročitvijo 40 navadnih delnic, zavrnjen pa je bil del zahtevka za izročitev delnic, ki so bile sicer prenesene na Slovensko razvojno družbo na podlagi sklepa pristojnega upravnega organa oziroma sporazuma, sklenjenega ob upoštevanju 68. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – ZDen) ter 15. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. – ZLPP). V sporazumu, ki sta ga sklenili pritožničina mati in zavezanka, sta se stranki dogovorili, da se zaradi odškodninskega zahtevka denacionalizacijske upravičenke (iz procesa lastninjenja zavezanke) izločijo denarna sredstva v višini 200.000 DEM v tolarski protivrednosti ter da bodo o odškodnini odločali pristojna Komisija za denacionalizacijo in drugi organi. Mati se je s sporazumom tudi zavezala umakniti svojo pritožbo zoper odločitev upravnega organa, s katero je ta z začasno odredbo zavaroval položaj denacionalizacijskih upravičencev v postopku lastninjenja zavezanke. Zoper odločitev upravnih organov je mati ustavne pritožnice sprožila upravni spor.

2.V upravnem sporu je pritožničina mati predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj bi Upravno sodišče denacionalizacijsko zavezanko pozvalo k izpolnitvi obveznosti iz sporazuma, ki ga je sklenila z njo, torej k plačilu prej navedenega denarnega zneska. Upravno sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Navedlo je, da taka obveznost iz sporazuma ne izhaja, ter da so na podlagi sporazuma izločena denarna sredstva, le sredstvo za zavarovanje zahtevka za vračanje premoženja v postopku lastninskega preoblikovanja zavezanke. Hkrati je tudi navedlo, da bi začasna odredba, kot je bila predlagana, pomenila poseganje v odločitev o denacionalizaciji, za kar naj ne bi bilo pravne in dejanske podlage. Vrhovno sodišče se je z razlogi, zaradi katerih je Upravno sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, strinjalo, pritožbo pritožničine matere pa je zavrnilo kot neutemeljeno.

3.Denacionalizacijska upravičenka je pred izdajo izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča umrla. Njena pooblaščenka je zoper ta sklep vložila ustavno pritožbo. Ustavnemu sodišču je naknadno posredovala pooblastilo hčerke pritožnice, iz katerega izhaja, da se strinja z nadaljevanjem postopka pred Ustavnim sodiščem ter da jo za to pooblašča. Ustavno sodišče je štelo, da je ustavno pritožbo vložila hčerka v svojem imenu, kot pravna naslednica osebe, kateri naj bi bile kršene človekove pravice.

4.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija odločitvi obeh sodišč, ki se nanašata na predlagano začasno odredbo. Zatrjuje kršitev 14., 22., 23. in 26. člena Ustave. Pri tem navaja, da je Upravno sodišče opustilo nadzor nad delovanjem upravnega organa. Upravnemu organu očita, da matere (tudi glede na njeno starost) ni dovolj zaščitil pri podpisovanju sporazuma z zavezanko, za katerega je ta vseskozi menila, da lahko na njeni podlagi uveljavlja že navedeni denarni znesek. Meni, da bi mater upravni organ moral zaščititi, ker je šlo pri podpisu sporazuma in umiku pritožbe za zadevo, ki sodi v javnopravno razmerje med državo in posameznikom. Upravnemu organu očita, da je izkoristil položaj premoči in materi vsilil odločitev o podpisu sporazuma in o umiku pritožbe. Zaradi tega naj bi ji tudi šla pravica do odškodnine.

B.

5.Predmet preizkusa te ustavne pritožbe je odločanje obeh sodišč o predlagani začasni odredbi, ki naj bi bila izdana v upravnem sporu. Trditve o kršitvah človekovih pravic iz 14., 22., 23. in 26. člena Ustave pritožnica utemeljuje skoraj izključno z navedbami, ki se nanašajo na delovanje upravnega organa. Teh navedb v postopku z ustavno pritožbo, kjer se izpodbija odločitev obeh sodišč o začasni odredbi, ni mogoče upoštevati. Edini očitek, ki se nanaša na ravnanje sodišča, je očitek, da je Upravno sodišče opustilo nadzor nad zakonitostjo delovanja upravnega organa. Tega očitka pa pritožnica z ničemer ne utemelji.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan