Jedro

Tožnik je vložil predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bilo potrebno tožnikovo revizijo kot nedovoljeno zavreči, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se revizija tožnika z dne 23. 10. 2013 kot nedovoljena zavrže. Zoper sklep se pritožuje tožnik in navaja, da nima denarja za odvetnika, ker trenutno živi od občinske socialne podpore ter s pomočjo sredstev mame. Tožnik v pritožbi navaja, da je prepričan, da se mu godi krivica, saj sodišče ni upoštevalo vseh dejstev in ni preverilo vseh dokazov ter ni zaslišalo vseh prič in da ne bo nikoli razumel, kako je lahko sodnica na prvi stopnji odločila v njegovo korist, medtem ko sodniki na drugi stopnji diametralno nasprotno. Zato pa bi bilo prav, da bi sodišče našlo razlog in mu omogočilo vložitev revizije. Tožnik je prepričan, da tožena stranka A. ni imela resnega in utemeljenega razloga za odpoved in ni dokazil, da so se njegove delovne naloge ukinile. Prav tako tožena stranka ni dokazala, da bi uporabila kriterije za izbor med tožnikom in sodelavci in da je delodajalec ravnal nezakonito tudi s tem, ko mu ni ponudil drugega ustreznega delovnega mesta. Po mnenju tožnika pa je delodajalec tudi kršil Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo vloženo revizijo, prejeto dne 24. 10. 2013, ob upoštevanju določila 91. člena ZPP v zvezi z 86. členom ZPP, kjer je določeno, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V 4. odstavku 86. člena je predpisana izjema od pravkar navedenega pravila in sicer, da izredna pravna sredstva lahko vlaga tudi stranka sama, brez kvalificiranega zastopnika - odvetnika, vendar le pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnik je vložil laičini predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje pravilno revizijo tožnika kot nedovoljeno zavrglo, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti, zato je revizija nedovoljena.

V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti (1. odstavek 360. člena ZPP). Glede na to, da ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena (premoženjsko stanje tožnika), se sodišče druge stopnje do teh navedb ni opredelilo.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).