Jedro

Procesno odločitev o zavrženju pritožbe kot prepozne je mogoče revizijsko izpodbijati in o njej presojati le v mejah ustreznih razlogov (1. in 2. točka 1. odst. 385. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je spremenilo odločitev o varstvu in vzgoji mladoletne M. R., rojene ..., ki je bila s sodbo Temeljnega sodišča v L., enote v L. z dne 22.12.1992, opr. št. P ... dodeljena A. R. spremenilo tako, da jo je dodelilo v vzgojo in varstvo tožnici M. H. R., tožencu pa je naložilo, da mora za preživljanje mladoletne M. R. plačevati mesečno preživnino v znesku 35.000,00 SIT od 1.7.1997 dalje. Toženec se je proti tej sodbi pritožil, pa je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo z dne 27.10.1997 zavrglo kot prepozno, ker jo je vložil po preteku pritožbenega roka. Pritožbo proti tej odločitvi je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Toženec vlaga revizijo zaradi zavrnitve pritožbe. V njeni obrazložitvi pa graja sodbo sodišča prve stopnje, kolikor se njena odločitev nanaša na določitev višine preživnine. Sklicuje se na preživnino, ki jo je do predodelitve mladoletne M. R. plačeval tožnici in se sprašuje, kako je mogoče, da je tokrat preživnina zvišana za več kot trikrat, čeprav se razmere niso bistveno spremenile.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je toženčevo pritožbo proti sodbi, s katero mu je ob predodelitvi mladoletnega otroka bila določena preživnina, zavrglo kot prepozno. Predmet preizkusa v pritožbenem postopku je bila le odločitev o zavrženju pritožbe. Sodišče druge stopnje se je s to odločitvijo strinjalo. Glede na določbo 400. člena ZPP (revizijo je mogoče vložiti tudi proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je postopek bil pravnomočno končan), je zato tudi obseg revizijskega preizkusa omejen. V okviru revizijskih razlogov se lahko nanaša le na razmislek o pravilnosti sklepanja, da je toženčeva pritožba proti sodbi sodišča prve stopnje prepozna. Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je namreč revizijo mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji - te pa v tem primeru zaradi zavrženja pritožbe ni. Zato navedb v reviziji, ki se nanašajo na grajo sodbe sodišča prve stopnje o višini preživnine, ni mogoče upoštevati.

Revizijski preizkus pravilnosti odločitve o zavrženju pritožbe pa je zaradi pomanjkanja ustreznih revizijskih razlogov - v reviziji je namreč ta odločitev le vsebinsko nakazana - mogoče opraviti le po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Gre za procesno odločitev, ki jo je mogoče izpodbijati le z navedbo ustreznih razlogov (1. in 2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP). Teh revizija ne vsebuje. Uradni preizkus zadeve v mejah določbe 386. člena ZPP pa je pokazal, da v postopku na nižjih stopnjah ni prišlo do kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Zato je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).