Jedro

Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna, pri čemer je res, kar trdi pritožba, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, torej poseg v njeno osebno svobodo, vendar pa ob ugotovitvi, da je pri nasprotni udeleženki še vedno prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika, zaradi katere je stik z realnostjo pri njej hudo moten in svojega ravnanja zato ni sposobna obvladati oziroma dojeti svojega bolezenskega stanja, kar se nenazadnje kaže tudi v njenem samomorilnem razmišljanju, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (tri mesece) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se seveda lahko, v primeru, da bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom UKC B., Oddelka za psihiatrijo, brez privolitve, v nujnih primerih za čas treh mesecev od dneva izdaje sklepa, to je za čas do 9. 3. 2022. 2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v nov postopek oziroma njegovo spremembo v smislu odprave zadržanja na zdravljenju. V pritožbi navaja materialno podlago odločitve ter kronološki potek zadeve, pri čemer izpostavlja ugotovitve izvedenke C. C., dr. med. spec. nevropsihiatrinje (v nadaljevanju izvedenka), v katerih izvedenka ne pojasni in ne obravnava zakaj nadzorovana obravnava ali psihiatrično zdravljenje na prostosti pri nasprotni udeleženki nista možna. Navaja, da morajo biti po uveljavljanem stališču sodne prakse, ki temelji na pomenu ustavne pravice do osebne svobode in dopustnosti poseganja v ustavne pravice le ob spoštovanju načela sorazmernosti, za dopustnost zadržanja ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne (in ne posplošene, abstraktne, pavšalne) okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj vsake od predpostavk iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Iz izvedenskega mnenja ne izhaja kakšna je prognoza stanja osebe iz vidika ogrožanja sebe in drugih v primeru, ko se ne bi zdravila, in na katerih okoliščinah temelji mnenje, da zdravljenje izven bolnišnice ne zadostuje za preprečitev ogrožajočega ravnanja in za vzpostavitev zdravstvenega stanja, ki bo to omogočalo. Iz njega izhaja le, da pri nasprotni udeleženki vzrokov in ogrožanja življenja in zdravja ni mogoče odpraviti na drug način. Kršeno je bilo načelo sorazmernosti, ki je pri posegu v osebno svobodo osebe bistveno, saj iz mnenja izvedenke ne izhajajo okoliščine, ki naj bi izkazovale ogrožanje lastnega življenja ali življenja drugih ali ogrožanja svojega zdravja ali zdravja drugih ali pa povzročanje škode. Sodišče prve stopnje opisuje obstoj realne grožnje, ne da bi nezdravljena udeleženka zaradi vpliva duševne bolezni ogrozila življenje ali življenja drugih in se povsem sklicuje na mnenje izvedenke, ki sicer tudi sama napiše, da je udeleženka sicer v pogovoru zadovoljivo sodelovala, je pa sicer zadržana in se poskuša kontrolirati. Sodišče zavzema hipotetično situacijo in ne opisuje realne grožnje, ki bi izpolnila zakonsko določbo, ki terja ugotovitev, da je udeleženka dejansko in konkretno storila nekaj, kar bi ogrožalo njo ali nekoga drugega. Navedena ravnanja zato niso take narave, da bi utemeljevala sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom v njunih primerih ter še to kar za tri mesece. Še več udeleženka zaradi tako dolge odsotnosti lahko izgubi pristen stik z mladoletnimi otroci. Omogočen ji mora biti sorazmeren poseg v njeno osebno svobodo, kar pa bi ji zagotovil tudi milejši ukrep nadzorovanega zdravljenja. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotna udeleženka zadrži na psihiatričnem zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom UKC B., ker je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr v zvezi z 48. členom istega zakona. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi zaslišanja nasprotne udeleženke, njene lečeče zdravnice, ter mnenja izvedenke, ki ga je podala na naroku dne 8. 12. 2021. 6. Kadar gre za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, je potrebno po določbi 53. člena ZDZdr ugotovitvi, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr1. Če so izpolnjeni pogoji sodišče na podlagi prve alineje prvega odstavka 65. člena ZDZdr2 v zvezi s prvim odstavkom 48. člena istega zakona3, izda sklep, da se osebo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - pri nasprotni udeleženki je podana duševna motnja, izvedenka je postavila diagnozo: akutna psihotična motnja, suicidalna ogroženost in škodljivo uživanje PAS; - posledica ugotovljenega bolezenskega stanja nasprotne udeleženke je, da ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, kar se je pokazalo v njenem neustreznem vedenju in poskusu samomora4 in v sedanjem psihičnem stanju še ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, za njo je blodnjava simptomatika realna in je ni sposobna spremeniti ter dojeti svojega psihičnega stanja, vzrok najde v partnerju in okolici; - pri nasprotni udeleženki zaradi trenutnega stanja ni možno uvesti milejše oblike psihiatričnega razloga, saj je bolezensko povsem nekritična in nima uvida v potrebo po zdravljenju in jemanju zdravil, in ker drugih oblik zdravljenja ni moč uvesti brez potrebnega sodelovanja bolnika, bi ji odpust v sedanjem psihičnem stanju (kot z gotovostjo trdi izvedenka) psihično motnjo še poglobil in bi prišlo do zelo resnega ogrožanja njenega življenja, kakor tudi življenja drugih; - izvedenka meni, da je izboljšanje pričakovati v nadaljnjih treh mesecih, ko bodo v tem času opravljene predvidene laboratorijske preiskave, klinično psihološki pregled in po potrebi še druge preiskave ter uvedena ustrezna terapija.

8. Navedene dejanske ugotovitve, ki temeljijo predvsem na ugotovitvah izvedenke, specialistke nevropsihiatrinje, v katere strokovnost ni dvomiti, saj je mnenje, ki ga je podala ustno na naroku prepričljivo in ni v neskladju ter ugotovitve v njem dajejo podlago za zaključek sodišču prve stopnje, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, čemur se v celoti pridružuje tudi sodišče druge stopnje.

9. Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna, pri čemer je res, kar trdi pritožba, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, torej poseg v njeno osebno svobodo, vendar pa ob ugotovitvi, da je pri nasprotni udeleženki še vedno prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika, zaradi katere je stik z realnostjo pri njej hudo moten in svojega ravnanja zato ni sposobna obvladati oziroma dojeti svojega bolezenskega stanja, kar se nenazadnje kaže tudi v njenem samomorilnem razmišljanju, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (tri mesece) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se seveda lahko, v primeru, da bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr). Na predviden čas trajanja zdravljenja, v katerem bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, zato ne more vplivati vprašanje izgube pristnega stika z mladoletnima otrokoma, za kar se zavzema pritožba. Odločitev o času trajanju ukrepa temelji na mnenju izvedenke5, ki mu pritrjuje tudi lečeča zdravnica,6 zato sodišče druge stopnje nima pomislekov v pravilnost odločitve o času trajanja izrečenega ukrepa, ki se lahko, kot je že rečeno, ob izboljšanju zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke skrajša. 10. Izpostavljena pritožbena graja o zgolj pavšalnem sklepanju sodišča prve stopnje, da bo nasprotna udeleženka ogrozila svoje življenje in življenje drugih, v ničemer ni utemeljena. Nanjo je sodišče druge stopnje v predhodni obrazložitvi že odgovorilo (druga alineja točke 7 in opomba 4). Nasprotna udeleženka je bila hospitalizirana prav zaradi ogrožanja svojega življenja s poskusom samomora, njeno bolezensko stanje se v treh dneh, torej do izdaje izpodbijanega sklepa (kot izhaja iz mnenja izvedenke in lečeče zdravnice), ni stabiliziralo v tej meri, da bi bila sposobna samostojno funkcionirati, saj svojega bolezenskega stanja ne sprejema, izvedba terapij z nadzorovano obravnavo ali psihiatričnim zdravljenjem na prostosti, za kar se zavzema pritožba, pa temelji na predpostavki, da oseba sodeluje. Pritožba izvzame iz konteksta izvedenkino ugotovitev, da "ob današnjem pregledu gospa zadovoljivo sodeluje", saj izvedenka v nadaljevanju evidentno pove, da od nasprotne udeleženke ni moč pridobiti urejenih anamnestičnih podatkov, med pogovorom preskakuje iz teme na temo, je menjajočega razpoloženja, joka, očitno pod vplivom nanašalne in paranoidne blodnjave simptomatike, do katere je bolezensko nekritična in zaradi katere je stik z realnostjo hudo moten, posledično pa ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, kar se kaže v samomorilnem razmišljanju.

11. V posledici navedenega, in ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 336. členom istega zakona), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

12. O stroških postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom. Na podlagi 68. člena ZDZdr se stroški krijejo iz sredstev sodišča.7 1 Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:če ogroža svoje življenje ali življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim;če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). 2 Sodišče v treh dneh po obisku osebe izda sklep, s katerim odloči, da se osebo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom. 3 Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme. 4 Na psihiatrični oddelek je bila pripeljana z rešilnim avtomobilom v spremstvu zdravnika po tem, ko naj bi poskušala skočiti iz 4. nadstropja, ter je bilo na podlagi heteroanamnestičnih podatkov ugotovljeno, da je samomorilna in je pri njej prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika. 5 Izvedenka je povedala, da bo nasprotni udeleženki v tem času postopoma uvedena antipsihotična in anksiolitična terapija, opravljene bodo predvidene laboratorijske preiskave in klinično psihološki pregled, po potrebi pa tudi druge preiskave, ob tej terapiji pa predvideva, da bo v tem času dosežen pri nasprotni udeleženki vsaj delni bolezenski uvid in uvid v potrebo po zdravljenju in jemanju predpisanih ji zdravil, da bo lahko funkcionirala izven oddelka. 6 Lečeča zdravnica je povedala, da je nasprotna udeleženka akutno psihotična, kar traja že nekaj časa, od poletja, zato bo tudi trajalo, preden bo prišlo do nekega zadovoljivega terapevtskega rezultata. 7 Sklep VS RS II Ips 36/2017.