Jedro

Glede na pritožbene trditve in vsebino ugovora, ki se nahaja v elektronskem spisu (zapis na prvi strani ugovora namreč z dvopičjem napoveduje navedbo ustreznih ugovornih argumentov) se je namreč postavilo vprašanje popolnosti podatkov elektronskega spisa. S pribavo „papirnatega“ ugovora se je pritožbeno sodišče prepričalo, da dolžničin ugovor obsega tri strani, pri čemer so na drugi strani, ki je v elektronskem spisu ni, navedena določena dejstva, s katerimi je dolžnica oporekala terjatvi upnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor proti sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine. Odločitev je utemeljilo s pavšalno navedbo, da dejstva, ki jih je navajala dolžnica v ugovoru, ne predstavljajo pravnorelevantnih dejstev v smislu drugega odstavka 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, zaradi česar ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.

Proti sklepu se pritožuje dolžnica po pooblaščenki. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča nepravilna, saj so bila v ugovoru navedena vsa dejstva in predloženi vsi dokazi, potrebni za utemeljitev ugovora. Pravnorelevantna dejstva, ki so bila zatrjevana, so naslednja: da je dolžnica sicer vtoževani račun prejela, a ga je zavrnila in zahtevala specifikacijo opravljenih del, da te zahtevane specifikacije ni prejela, da je bil med strankama sklenjen dogovor, da bo upnik prejel določen odstotek od prodaje nepremičnin za delo, ki ga bo dejansko opravil, da je upnik opravil le del dogovorjenega dela, da je bil zato račun izstavljen za neopravljeno delo, zaradi česar je dolžnica plačala le nesporni del računa ter da upnik ni upošteval dolžničinih navodil. Meni, da je več kot izčrpno ugovarjala sklepu o dovolitvi izvršbe in da je bil zato ta ugovor gotovo obrazložen v smislu določil Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru se vodi postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, v zvezi s katerim je uvedeno elektronsko poslovanje sodišča. V zadevi se zato vodi elektronski spis na podlagi elektronsko vloženih in skeniranih vlog. Ker dolžnica v pritožbi navaja konkretna dejstva, ki naj bi jih navedla že v svojem ugovoru proti sklepu o izvršbi, skeniran ugovor, ki se nahaja v elektronskem spisu, pa teh navedb ne vsebuje, je pritožbeno sodišče na podlagi 346. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zahtevalo od prvostopenjskega sodišča predložitev ugovora, ki ga je dolžnica podala v papirnati obliki. Glede na pritožbene trditve in vsebino ugovora, ki se nahaja v elektronskem spisu (zapis na prvi strani ugovora namreč z dvopičjem napoveduje navedbo ustreznih ugovornih argumentov) se je namreč postavilo vprašanje popolnosti podatkov elektronskega spisa. S pribavo „papirnatega“ ugovora se je pritožbeno sodišče prepričalo, da dolžničin ugovor obsega tri strani, pri čemer so na drugi strani, ki je v elektronskem spisu ni, navedena določena dejstva, s katerimi je dolžnica oporekala terjatvi upnika in za ta dejstva ponujeni dokazi.

Dolžnica torej v svoji pritožbi utemeljeno opozarja na to, da je v svojem ugovoru navedla določena pravnorelevantna dejstva, o katerih pa se prvostopenjsko sodišče, ker je odločalo na podlagi pomanjkljivih spisovnih podatkov, ni opredelilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri ponovnem obravnavanju ugovora bo sodišče moralo opraviti vsebinsko presojo ugovornih navedb, saj mora biti tudi sodna odločba, in ne le ugovor, obrazložena in argumentirana, na kar je bilo opozorjeno že v razveljavitvenem sklepu z dne 21.4.2009.