Jedro

Zgolj povezanost predlagateljeve ponudbe, ki ji je sledilo sporno razpolaganje z gozdnim zemljiščem, z izvršilnim postopkom še ne zadošča za sklepanje, da v konkretnem primeru ne prihaja v poštev 5. čl. ZDen. Ali drugače, ni pravilno sklepanje, da prisilni značaj izvršilnega postopka, ki je bil v teku proti predlagatelju kot dolžniku zapadlih davčnih obveznosti, v obravnavanem primeru sam zase že izključuje "grožnjo, silo ali zvijačo" državnega organa iz 5. čl. ZDen.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo. Sodišče druge stopnje pa je sklep sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo predlagajoče stranke.

Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga predlagajoča stranka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in razveljavi izpodbijana sklepa ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji se ne strinja z razlago o "časovni omejenosti" 5. čl. ZDEN. Meni, da tega določila ni moč razlagati v povezavi s 3. in 4. čl. istega zakona. Opore za takšno razlago ni ne v jezikovni ne v logični razlagi. Nadalje podrobno opisuje okoliščine v zvezi z izvršilnim postopkom. Zatrjuje, da je bila sporna parcela ocenjena več kot šestkrat prenizko. Vse to bi predlagatelj pojasnil na naroku. Sicer pa tudi v primeru, če bi obveljala razlaga o "časovni omejenosti" 5. čl. ZDEN, zapisnik Oddelka za finance, na podlagi katerega je nepremičnina brezplačno - 2. odst.90.čl. ZDEN - prešla v državno last, temelji na predpisu, ki je bil uveljavljen pred Ustavo 1963. Na koncu se revidentka sklicuje še na enako zadevo, v kateri je isto pritožbeno sodišče zavzelo drugačno stališče. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

Revizija je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je presodilo, da v konkretnem primeru ne prihaja v poštev 5. čl. ZDEN, ker je bil zapisnik, ki ga sodišče prve stopnje šteje za pogodbo, podpisan po uveljavitvi Ustave iz leta 1963. Sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo, ker je isti zapisnik štelo za poravnavo, sklenjeno v izvršilnem postopku, ki je proti predlagatelju tekel zaradi prisilne izterjave zapadlih pa neplačanih davčnih obveznosti.

Po presoji revizijskega sodišča nista pravilni ne prvo ne drugo stališče, na kar utemeljeno opozarja revizija.

Iz zapisnika, na katerega se sklicuje predlagatelj, namreč izhaja, da je do "prehoda" sporne parcele v družbeno lastnino prišlo zaradi (in na podlagi) predpisov, ki so stopili v veljavo pred Ustavo iz leta 1963. Že zato je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da 5.čl. ZDEN v konkretnem primeru ne prihaja v poštev, ker je do zatrjevanega razpolaganja prišlo po uveljavitvi Ustave iz leta 1963. Do spornega razpolaganja (iz zapisnika z dne 25.12.1963 sledi, da sta ga podpisala po zakonu pooblaščeni organ upnika - Oddelek za finance Skupščine občine Tržič - in dolžnik) je prišlo v zvezi z izvršilnim postopkom. Iz rubežnega zapisnika z dne 26.2.1963 namreč izhaja, da je proti predlagatelju že tekel izvršilni postopek zaradi zapadlih in neplačanih davkov. Iz določila 1. člena Uredbe o dopolnitvi uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur.l.42/62), ki ga zapisnik z dne 25.12.1963 omenja, pa, med drugim, da sta posameznik ali civilno pravna oseba lahko pismeno ponudila v odplačilo zapadlega davka zemljišče, ki ga je za finance pristojni organ občinskega ljudskega odbora lahko sprejel v družbeno lastnino. Toda zgolj povezanost predlagateljeve ponudbe, ki ji je sledilo sporno razpolaganje z gozdnim zemljiščem, z izvršilnim postopkom po presoji revizijskega sodišča še ne zadošča za sklepanje, da v konkretnem primeru ne prihaja v poštev 5. čl. ZDEN. Ali drugače, ni pravilno sklepanje, da prisilni značaj izvršilnega postopka, ki je bil v teku proti predlagatelju kot dolžniku zapadlih davčnih obveznosti, v obravnavanem primeru sam zase že izključuje "grožnjo, silo ali zvijačo" državnega organa iz 5. čl. ZDEN. Zato je tudi stališče pritožbenega sodišča po presoji revizijskega sodišča materialnopravno zmotno.

V nadaljevanju postopka bo tako v kontradiktornem postopku (1. odst. 4.čl. ZNP) potrebno ugotoviti, ali so predlagateljeve trditve o "neprostovoljnosti" njegove ponudbe parc.št. - gozda v izmeri 5,7956 ha resnične (med drugim predlagatelj zahtevo za denacionalizacijo utemeljuje z grožnjo zapora) ter nato ponovno odločiti o utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo.

Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (sodišči nista uporabili materialnega prava - 5. čl. ZDEN - pravilno) ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2.odst.395.čl.ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).