Jedro

Član agrarne skupnosti lahko v skladu z ZPVAS uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju. V konkretnem primeru pa ob podržavljenju posameznim članom agrarne skupnosti niso bili odvzeti njihovi solastniški deleži, ampak je bilo odvzeto premoženje v skupni lasti članov agrarne skupnosti.

Višina deleža, ki pripada posameznemu članu, se bo ugotavljala v morebitnem postopku delitve (skupne lastnine).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 9. 2020 ugodilo predlogu pritožnikov in odločilo o dedovanju zapustniku na podlagi določil ZPVAS1 vrnjenega premoženja, ki obsega večje število nepremičnin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa, ki so bile v skupni lastnini zapustnika in ostalih skupnih lastnikov, članov Meščanske korporacije K., prav tako pa tudi denarnega nadomestila v višini 141.000,00 EUR po delni odločbi Upravne enote (UE) K. št. 321-229/1995/1140 z dne 13. 11. 2018, ki je bilo izplačano s strani Občine članom Meščanske korporacije K. namesto vračila določenih zemljišč. Upoštevaje pravnomočni sklep o dedovanju D 56/84 z dne 3. 4. 1984 je to novo odkrito premoženje prešlo na oba pritožnika (vsakega do 1/2).

2. Zoper dodatni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov (ter zaradi kršitev 22. in 33. člena Ustave RS) pritožujeta dediča A. A. in B. B., ki pritožbenemu sodišču predlagata njegovo spremembo oziroma podredno razveljavitev ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Bistvo njune obsežne pritožbe je nestrinjanje z dejstvom, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da naj bi bil zapustnikov delež na pozneje najdenem (prej podržavljenem) premoženju ¼ od 1/194. Sodišču prve stopnje, ki je v sklep zapisalo zgolj, da v zapuščino spadajo nepremičnine in odškodnina v skupni lasti zapustnika in ostalih skupnih lastnikov brez določitve (1/4) deleža (oziroma v nedoločenih deležih v skupno last), s čimer naj bi nepravilno ugotovilo dejansko stanje (nepravilno ugotovilo obseg zapuščine), očitata nerazumevanje, kaj je bil predmet denacionalizacije z upravnimi odločbami in kaj je predstavljal register deležnih pravic, nadalje da ni prebralo zapuščinskega spisa in predložene denacionalizacijske delne odločbo z dne 6. 7. 2018, ter nepoznavanje (nerazumevanje) določb ODZ in relevantne strokovne literature. Sklicujeta se tudi na sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I D 351/1975 z dne 1. 10. 2019, v izreku katerega je naveden obseg zapustniku lastnega deleža. Izpodbijani sklep naj bi bil neizvršljiv, ker sama ponovno vzpostavljena agrarna skupnost nima podlage za delitev. Izrek naj bi bil (posebej) glede izplačane odškodnine nerazumljiv in glede ugotovljenega obsega zapuščine v nasprotju z denacionalizacijskimi upravnimi odločbami.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani dodatni sklep o dedovanju izdalo na podlagi določb drugega odstavka 8. člena ZPVAS in 221. člena ZD.2 Pri tem je pravilno ugotovilo (obrazložilo), da je bilo zapustniku z delnimi odločbami UE K. (glej prilogi A6 in A8) premoženje vrnjeno v skupno last,3 kar potrjuje tudi vpis v zemljiško knjigo.4 Vse to je pravilno upoštevalo tudi pri navedbi odškodnine, ki je bila Meščanski korporaciji K. (torej agrarni skupnosti) izplačana na podlagi sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij glede zemljišč (na območju žal), ki so predmet denacionalizacije. Tudi iz upravne odločbe z 13. 11. 2018 (priloga A8), namreč izhaja, da je bila odškodnina (nadomestilo) članom priznana skupno (kot skupna last), saj delež oziroma znesek, ki posameznemu članu pripada, v njej ni določen. Izrek izpodbijanega sklepa oziroma njegovi razlogi so tudi v tem oziru povsem jasni (razumljivi) in niso v nobenem nasprotju z denacionalizacijskimi upravnimi odločbami, kot to (posplošeno) očita pritožba.

5. Prvostopenjsko sodišče se je pravilno oprlo na drugi odstavek 8. člena ZPVAS, v skladu s katerim lahko član agrarne skupnosti po omenjenem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju. V konkretnem primeru pa ob podržavljenju posameznim članom agrarne skupnosti niso bili odvzeti njihovi solastniški deleži, ampak je bilo odvzeto premoženje v skupni lasti članov agrarne skupnosti (glej prvi odstavek obrazložitve delne odločbe UE K. z dne 6. 7. 2018 v prilogi A65). Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi I Up 1059/2002 z dne 19. 10. 2005 izpostavilo, da v primerih, ko je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost brez navedbe lastniških deležev članov, premoženja ni moč vrniti z znanimi deleži, saj solastninska pravica (solastninski deleži) ni bila odvzeta. Odločitev sodišča prve stopnje je torej skladna ne le z določbami ZPVAS in ZD, ampak tudi s stališčem Vrhovnega sodišča RS, izraženim v predhodno omenjeni zadevi. Ni pa ne prvo ne to sodišče vezano na odločitev sprejeto v sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru I D 351/1975 z dne 1. 10. 2019 (na katero se sklicuje pritožba), pa čeprav gre v bistvenem za enak primer.6 Prav tako je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nebistveno (brezpredmetno), da je sodišče prve stopnje pri odmeri sodne takse upoštevalo število članskih pravic članov, ki jim je bilo premoženje vrnjeno.

6. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek, da naj bi bil izpodbijani sklep neizvršljiv, ker sama ponovno vzpostavljena agrarna skupnost nima podlage za delitev (kaj naj bi slednje točno pomenilo, niti ni jasno). Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se bo višina deleža, ki pripada posameznemu članu, ugotavljala v morebitnem postopku delitve (skupne lastnine)7 v skladu s pravili agrarne skupnosti in določili zakonov, ki jih je v nadaljevanju naštelo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni8 in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP9 v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, Uradni list RS, št. 5/94, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami. 3 V tej ugotovitvi ni nobenega nasprotja z izreki denacionalizacijskih upravnih odločb, kot to (prav tako posplošeno) očita pritožba. 4 Glej tudi sklep zemljiško-knjižnega sodišča v prilogi A14. 5 Glej tudi sklep tega sodišča I Cp 1047/2020 z dne 19. 8. 2020. 6 Glej tudi sklep tega sodišča I Cp 1047/2020 z dne 19. 8. 2020. 7 Glej tudi sklep tega sodišča I Cp 1047/2020 z dne 19. 8. 2020. 8 Sklicevanje na kršitve 22. in 23. člena Ustave RS pa nekonkretizirano in že zato neupoštevno. 9 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.