Jedro

V postopku za izpodbijanje očetovstva mora biti otrok formalni udeleženec; lahko je predlagatelj postopka ali nasprotni udeleženec.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je predlagateljico pozvalo, naj predlog za izpodbijanje očetovstva nasprotnega udeleženca dopolni tako, da kot nasprotno udeleženko navede tudi mld. hčerko A. A. Predlagateljica je predlog dopolnila tako, da je mld. A. A. navedla kot predlagateljico. Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog zavrglo, ker ga predlagateljica ni ustrezno dopolnila (108. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

2.V pritožbi predlagateljica uveljavlja zmotno uporabo procesnega in materialnega prava. Pojasnjuje, da je kot udeleženko na aktivno stran vključila tudi mladoletno hčerko, katere zakonita zastopnica je in za katero kot mati ve, kdo je njen pravi oče. Tudi hčerka ima interes, da je v njenem rojstnem listu vpisan njen biološki oče in ne nekdo, ki je kot oče vpisan na podlagi zakonske domneve, zato je logično, da je v postopku udeležena na aktivni in ne na pasivni strani. Izpolnjene so vse procesne predpostavke, pa je sodišče kljub temu predlog zavrglo, ker da na aktivni strani ni nujnega sosporništva. To stališče je neživljenjsko in nepravilno. Iz drugega odstavka 88. člena ZNP-1 izhaja, da se postopek za izpodbijanje očetovstva začne tudi na predlog otroka. Otroka pa praviloma zastopa mati, ki sama sebe že zaradi kolizije interesov ne more postaviti na nasprotno stran, torej je v primeru izpodbijanja očetovstva tudi na aktivni strani lahko izkazano sosporništvo. Zadoščeno je stališčem sodne prakse, da morajo biti v postopek vključeni vsi, na katere se sodna odločitev nanaša, pa je sodišče kljub temu, da mora ravnati v največjo otrokovo korist, predlog zavrglo.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Ker se učinki odločitve v postopku za izpodbijanje očetovstva očeta, ki je v rojstni list otroka vpisan na podlagi zakonske domneve iz prvega odstavka 113. člena Družinskega zakonika (DZ), neposredno nanašajo na otroka, mamo in domnevnega očeta, morajo biti v postopku udeleženi vsi trije. Na kateri strani je otrok udeležen, pa ni pomembno. Sodišče prve stopnje je pri utemeljevanju odločitve spregledalo, da gre v obravnavani zadevi za nepravdni postopek - sklicevalo se je na sodno prakso, ki se je izoblikovala v pravdnih postopkih. V pravdnem postopku sta stranki vedno le dve - tožeča in tožena in sodišče razsoja o sporu med njima. Udeleženci nepravdnega postopka pa so predlagatelj, nasprotni udeleženec, oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, in oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet ter osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka (21. člen ZNP-1)1. Glede na naravo nepravdnih postopkov ni tako pomembno kot v pravdnem postopku, na kateri strani - aktivni ali pasivni posamezen udeleženec nastopa (niti ni nujno, da se udeleženec nepravdnega postopka pridruži eni ali drugi strani).

5.V postopku za izpodbijanje očetovstva mora biti otrok nujno tudi formalni ne le materialni udeleženec postopka2. Ker ima otrok lastno aktivno legitimacijo, in to ne glede na starost (drugi odstavek 88. člena ZNP-1), ni razloga, da mld. A. A. ne bi mogla vložiti predlog za izpodbijanje očetovstva nasprotnega udeleženca skupaj z mamo. Pri tem pa je treba opozoriti na zmotno prepričanje predlagateljice glede zastopanja hčerke. Kadar je otrok formalni udeleženec in v postopku kot formalni udeleženci sodelujejo tudi njegovi zakoniti zastopniki, otrok pa še ni procesno sposoben, mu je treba postaviti kolizijskega skrbnika3. Sodišče mora po uradni dolžnosti storiti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok (drugi odstavek 6. člena ZNP-1), zato bo moralo najprej poskrbeti za pravilno zastopanje mld. A. A. Šele ko bo pravilno zastopana, bo sodišče prve stopnje lahko izpeljalo postopek.

6.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7.Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.

-------------------------------

1Več komentar k 21. členu v: Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1 s komentarjem, izdala Založba WD, Maribor, str. 111 in naslednje.

2Ibidem, str. 124 in 125.

3Gl. dr. M. Končina Peternel v: Otrok kot udeleženec postopka, Pravosodni bilten, št. 1/2021.