Jedro

Kdor blago, uvoženo po 30b členu CZ, odtuji pred potekom petih let od dneva uvoza, mora najprej plačati carino in druge uvozne davščine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero mu je Carinarnica ... obračunala carino in druge uvozne dajatve za blago uvoženo po uvoznih carinskih deklaracijah št... z dne 19.8.1992, št... z dne 16.7.1992, št... z dne 13.7.1992, št... in št..., obe z dne 18.6.1992, št... in št... obe z dne 11.6.1992, št... z dne 14.5.1992, št... z dne 8.4.1992 in št... z dne 30.3.1992, vse vložene pri Carinski izpostavi ... Tožena stranka navaja, da je bilo uvoženo blago - tovorna vozila po navedenih uvoznih carinskih deklaracijah, deklarirano kot uvoz iz naslova vlaganja tujih oseb v domače obratovalnice, z uveljavljanjem uporabe 30.b člena Carinskega zakona (CZ). Carinarnica je v naknadnem postopku ugotovila, da je tožnik navedena tovorna vozila, za katera ob uvozu ni plačal carine in drugih uvoznih davščin, odtujil, ne da bi pri tem plačal carino in druge uvozne davščine. Ob upoštevanju 30.b člena CZ je carinarnica ravnala pravilno, ko je tožnika zavezala k plačilu carine in drugih uvoznih davščin za sporna vozila, saj je v konkretnem primeru šlo za odtujitev vozil oproščenih plačila carine, pred potekom petih let od dneva uvoza, ne da bi bila prej zanje plačana carina in druge uvozne davščine.

Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija navedeno odločbo zaradi kršitve zakona. Po njegovem mnenju izpodbijana odločba, ki potrjuje prvostopno odločbo, temelji na hipotezi, da je pogodba o tujem vlaganju fiktivna, kar pa ni res. Ta je pravno veljavna, saj je potrjena z odločbo Ministrstva za zunanje zadeve št... z dne 18.3.1992. Tožena stranka bi tožnika lahko obremenila z navedenimi dajatvami le, če bi bila prej navedena odločba razveljavljena.

Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Kot že pravilno navaja tožena stranka (podatki upravnih spisov to potrjujejo), je tožnik sporna tovorna vozila uvozil na podlagi 30.b člena CZ. Ta določa, da so plačila carine oproščene osebe, ki uvažajo opremo iz naslova vloge tuje osebe, če tuja oseba vlaga za več kot 5 let in če znaša njena vloga najmanj 20 % celotnega vlaganja. Tretji odstavek tega člena pa določa, da če oseba odtuji blago, za katero niso bile plačane carina in druge uvozne davščine, ga da v uporabo drugemu ali ga uporabi za druge namene, ne pa za tiste, zaradi katerih je bila oproščena plačila carine in drugih uvoznih davščin, pred pretekom petih let od dneva uvoza, mora najprej plačati carino po stopnji, določeni v carinski tarifi, in druge uvozne davščine. Carina in druge uvozne davščine se obračunavajo po predpisih, ki veljajo na dan, ko je bila vložena zahteva za obračun in plačilo carine in drugih uvoznih davščin.

Iz navedene določbe jasno izhaja, da oseba, ki uvozi blago po navedeni zakonski določbi, tega blaga ne sme odtujiti oz. dati v uporabo drugemu, pred pretekom petih let od dneva uvoza. Kot ugotavlja že tožena stranka, tožnik pa tega ne izpodbija, je tožnik navedena vozila, ki jih je uvozil leta 1992, odtujil pred potekom v zakonu določenega roka, zato je po presoji sodišča carinski organ pravilno ravnal, ko je tožniku obračunal carino in druge uvozne dajatve za navedena vozila.

Tožbena navedba, da temelji odločba na hipotezi, da je pogodba o tujem vlaganju fiktivna, ne drži. Carinski organ je obračunal carino in druge uvozne dajatve na podlagi ugotovljenega dejstva, ki ni sporno, da je tožnik sporna vozila uvožena po 30.b členu CZ odtujil pred pretekom petih let od uvoza, ne da bi zanje pred tem plačal carinske dajatve. Iz navedenega razloga, je tudi tožbena navedba, ki se v zvezi s fiktivnostjo tujega vlaganja sklicuje na odločbo Ministrstva za zunanje zadeve RS, brezpredmetna in na odločitev ne more vplivati.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo zavrnilo v skladu z 2. odstavkom 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnih sporih (Ur.l. RS, št. 50/97).