Jedro

Dolžnik je v ugovoru navedel, da so izstavljene fakture nepravilne, s čimer je navedel dejstva, s katerimi je svoj ugovor utemeljeval in v dokaz svojih trditev predlagal zaslišanje predstavnikov upnika in dolžnika, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Tako obrazloženemu ugovoru pa po določbi 2. odst. 62. čl. člena ZIZ lahko sledi le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Obrazloženega ugovora dolžnika pri izvršbi na podlagi verodostojne listine upniku ni potrebno pošiljati v odgovor, ker takemu ugovoru nujno sledi razveljavitev sklepa o izvršbi v 2. točki izreka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. Ig 99/01850 z dne 27.8.1999 v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.

Zoper ta sklep se je upnik pravočasno pritožil iz razlogov kršitve določb Zakona o izvršbi in zavarovanju ter napačne uporabe materialnega prava. Navedel je, da dolžnik ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, ker ni navedel pravno relevantnih dejstev, niti ni predložil dokazov, kot to predpisuje zakon. Navedel je še, da bi moralo sodišče ugovor dolžnika pred odločitvijo o ugovoru vročiti upniku v odgovor, ker pa tega ni storilo, je kršilo 57. člen ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru je dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da so izstavljene fakture nepravilne, s čimer je navedel dejstva, s katerimi je svoj ugovor utemeljeval in v dokaz svojih trditev predlagal zaslišanje predstavnikov upnika in dolžnika, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Tako obrazloženemu ugovoru pa po določbi 2. odst. 62. člena ZIZ lahko sledi le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje pa pomeni le to, da bo zadeva v nadaljevanju odstopljena pravdnemu sodišču, ki bo moralo ugotoviti dejansko stanje in odločiti o utemeljenosti upnikovega zahtevka.

Glede na to pa tudi ni podana uveljavljena bistvena kršitev določbe 57. člena ZIZ. Obrazloženega ugovora dolžnika pri izvršbi na podlagi verodostojne listine upniku ni potrebno pošiljati v odgovor že iz razloga, ker takemu ugovoru nujno sledi razveljavitev sklepa o izvršbi v 2. točki izreka (po 2. odst. 62. člena ZIZ). Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine, kadar dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali samo v delu, v katerem mu je naloženo, naj plača terjatev, izrečno velja le določba 53. člena ZIZ (prim. 1. odst. 61. člena ZIZ), ki določa, kdaj je ugovor obrazložen (53. člen ZIZ), ne pa tudi določba 57. člena ZIZ, po kateri bi sodišče prve stopnje tudi pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (po vročitvi ugovora v odgovor upniku) moralo (znotraj izvršilnega postopka) samo presojati vsebinsko utemeljenost ugovora.

Neutemeljeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 380. člena ZPP (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) v zvezi s 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99) in 15.