Jedro

Iz obrazložitve strokovne komisije na strani 5 ocenjevalnega lista, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, izhajajo razlogi, zakaj projekt tožnika ne izpolnjuje splošnega pogoja iz javnega razpisa: „Prispevek k trajnosti projekta“. Obrazložitev sklepa tožniku zagotavlja učinkovito sodno varstvo, saj je iz nje jasno razvidno, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter kako so vplivala na odločitev o upravičenosti do financiranja.

Tožnik zgolj na splošno ugovarja, da vsem udeležencem javnega razpisa niso bile dane enake možnosti ter da je strokovna komisija pri ocenjevanju projektov ravnala diskriminatorno, nestrokovno in selektivno. Ker gre za povsem pavšalne ugovore, jih sodišče ni moglo presojati. Ugotavlja pa, da je bilo s postopkom javnega razpisa zagotovljeno vrednotenje vseh na razpis pravočasno prispelih projektov pod vnaprej določenimi merili in kriteriji, ki so enako veljali za vse udeležence. S tem je bilo zagotovljeno enako obravnavanje vseh udeležencev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom tožniku ni bila odobrena dodelitev sredstev na podlagi vloge tožnika za financiranje projekta: „Izobraževanje članov srbske etnične skupine v Sloveniji za aktivnejšo udeležbo pri dejavnostih združenja z namenom predstavitve širši javnosti“, vložene na podlagi Javnega razpisa za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2010-2011 v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 29/10) - v nadaljevanju Javni razpis. Tožnik je na navedenem razpisu kandidiral s projektom, s katerim bi se pridobila dodatna znanja in usposobljenost na področju organizacije prireditev, na katerih se predstavlja srbska kultura, kakor tudi na področju pisanja in objave literature. Izobraževanje bi potekalo sočasno z dejansko organizacijo takšnih prireditev oz. publiciranjem literature. Izpodbijani sklep navaja pravno podlago za Javni razpis. V točki 4 so bile navedene razvojne prioritete: „Enake možnost in spodbujanja socialne vključenosti“ in prednostne usmeritve: „Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpore njihovi socialni vključenosti“. Gre za namenska sredstva Evropskega socialnega sklada v višini 85% ter slovenske udeležbe v višini 15%. V skladu s 34. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 s popravki z dne 31. 7. 2005 in 20. členom Uredbe o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike (Uradni list RS, št. 17/09) bo uporabljeno tudi dopolnilno financiranje vsebin Evropskega sklada za regionalni razvoj, če bo to potrebno za izvedbo projekta. Strokovna komisija, ki je pregledovala vloge, prispele na citiran javni razpis, je delovala v skladu z določili 222., 223. in 225. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08, v nadaljevanju Pravilnik) ter ocenjevala izpolnjevanje pogojev in meril iz navedenega Javnega razpisa. Strokovna komisija je ugotovila, da je tožnikova vloga sicer formalno popolna, vendar je v postopku ocenjevanja ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje splošnih meril, navedenih v citiranem Javnem razpisu. V okviru splošnih meril je bilo kot eno od splošnih meril navedeno tudi merilo št. 4, in sicer: „Prispevek k trajnosti projekta“, saj mora projekt v svojo zasnovo in napovedane rezultate izkazovati izvedljivost ter trajnost projekta (trajnost zaposlitve, možnost za zaposlitev oziroma samozaposlitev usposobljenih posameznikov, alternativne vire financiranja dejavnosti po zaključku projekta). Strokovna komisija je ocenila, da projekt z zasnovo in napovedanimi rezultati ne izpolnjuje pogojev, opredeljenih v predhodno navedenem splošnem merilu, in sicer trajnosti predvsem z vidika krepitve zanesljivosti pripadnikov ranljivih skupin, možnosti samozaposlitve in ni predvidenih nobenih alternativnih virov financiranja. Iz spornega projekta ni bilo razvidno, kako naj bi z izvedenimi aktivnostmi prispevali k povečanju zaposljivosti udeležencev. Glede na dolgoročne rezultate projekta v petih letih po zaključku projekta tudi ni bilo mogoče ugotoviti, da se bo zaposljivost udeležencev usposabljanj za organizacijo kulturnih dogodkov povečalo, še posebej glede na dejstvo, da je projekt usmerjen le v ciljno skupino in ne v širšo družbo, kar je razvidno tudi iz načrta informiranja in obveščanja javnosti. Prirejanje kulturnih prireditev ter povečanje objav kulturnih vsebin so za društvo dejansko pomembne aktivnosti, vendar ne vodijo k profesionalizaciji in ne omogočajo zaposlovanja na tem področju. Prav tako v spornem projektu niso bili predstavljeni dolgoročnejši viri financiranja oziroma možnosti, ki bi jo udeleženci po zaključku projekta lahko uporabili.

Drugostopni upravni organ je z odločbo št. 61001-40/2010/6 z dne 13. 9. 2010 pritožbo zavrnil. V Javnem razpisu na podlagi 1. odstavka 11. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2011 (Uradni list RS št. 17/09) se uporablja Pravilnik, ki v 1. odstavku 231. člena določa, da lahko vlagatelj v roku 8 dni od prejema sklepa vloži pritožbo na ministrstvo. Skladno s 3. odstavkom 231. člena Pravilnika mora tožnik natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je vložil pritožbo, pri čemer pa predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Tožnik svoje pritožbene razloge navaja pavšalno in presplošno, da bi ovrgel ugotovitev strokovne komisije. Glede očitkov, da projekt ni bil izbran, ker gre za srbsko društvo, s čimer je bil diskriminiran, je pritožbeni organ ugotovil, da za tako svojo trditev ni navedel okoliščin, s katerimi bi trditev konkretiziral in jo tudi izkazal. O diskriminaciji bi bilo mogoče govoriti le, če bi Ministrstvo za kulturo iste razpisne pogoje pri različnih udeležencih uporabilo različno ali pa bi pri nekaterih od njih uporabilo merila, ki v razpisu niso bila predvidena. Kaj takega pa tudi iz pritožbe ne izhaja. Javni razpis v točki 8.1 navaja štiri splošna merila, ki morajo biti izpolnjena, da projekt ni izločen iz nadaljnjega ocenjevanja. Projekt mora izkazovati predvidene rezultate na področju zaposlovanja in/ali usposabljanja, izkazovati prispevek k izboljšanju dostopnosti do kulturnih dobrin in storitev preko v projektu izkazanega načina specializacije in profesionalizacije delovanja predstavnikov ranljivih skupin na področju kulture. Izkazovati mora pozitivno ukrepanje zoper kakršnokoli obliko diskriminacije in izključenosti predstavnikov ciljne ranljive skupine in s svojo zasnovo in napovednimi rezultati izkazovati izvedljivost ter trajnost projekta zaposlitev usposobljenih posameznikov. Sporni projekt pa ne izpolnjuje vseh navedenih splošnih meril, zato je bil tudi izločen iz nadaljnjega ocenjevanja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je vloga sicer formalno popolna, vendar ne izpolnjuje vseh splošnih meril iz Javnega razpisa. V danem primeru je strokovna komisija ugotovila in tudi obrazložila razloge, zaradi katerih projekt tožnika ne izpolnjuje splošnega merila, in sicer: „Prispevek k trajnosti projekta“. Glede na navedeno je bil sporni projekt tudi upravičeno izločen iz nadaljnje obravnave.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi ugovarja, da je bil diskriminiran, saj tudi tokrat kot v dosedanjih javnih razpisih, ni bil uspešen. Meni, da je njegov delovni načrt realen in dobro utemeljen, da celoten projekt sledi ciljem Javnega razpisa, da koncept projekta jasno navaja, da gre za pridobitve jezikovnega, kulturnega in umetniškega znanja za srbsko populacijo v Sloveniji ter njeno lažjo vključitev v širšo družbo. Projekt po uspešni realizaciji tudi predvideva trajnost in zaposlovanje mladih. Med redne dejavnosti združenja pa ne morejo soditi posebne strokovne izdaje in usposabljanje, kot je navedeno v obrazložitvi spornega sklepa. Tožnik navaja, da se točkovanje vlog, prispelih na Javni razpis, vrši nestrokovno, selektivno in da obstaja sum diskriminacije v postopku razdeljevanja sredstev navedenega Javnega razpisa. Meni tudi, da bi morala Vlada Republike Slovenije upoštevati velik pomen učenja in negovanja jezika majhnih etničnih skupnosti, zlasti srbske, ki je zapostavljen. Tako pa se izvaja posredna diskriminacija. Tožnik ugovarja kriterijem v spornem Javnem razpisu, za katere meni, da so posredno diskriminatorni. Navaja določbo 22. člena Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Tožnik, ki je statusno organiziran v pravno-organizacijski obliki društva srbske manjšinske skupnosti, je bil v danem primeru obravnavan neenako, bil je diskriminiran na podlagi etničnega porekla oziroma narodnosti. Že Varuh za človekove pravice je opozoril, da je jezik eden od temeljev kulturne identitete posamezne etnične skupnosti. Tožnik navaja tudi komentar Odbora za človekove pravice Organizacije združenih narodov in Pakt o državljanskih in političnih pravicah. Meni, da bi morale vse etnične in jezikovne manjšine uživati ustavno in tudi mednarodno-pravno zaščito. Spoštovanje človekovih pravic bi moralo biti univerzalno zagotovljeno. Tožnik meni, da je bil projekt diskriminatorno izločen iz obravnave prav iz razloga, ker gre za združenje srbske populacije. Projekt je tožnik z vlogo na Javni razpis vložil v spornem letu, vloge je vlagal na Javne razpise tudi že leta poprej, vendar ni bil obveščen, da bi imeli projekti neprimerno vsebino. Meni, da je njegov projekt uspešen in da izpolnjuje vse razpisne kriterije iz spornega Javnega razpisa ter da je bil diskriminatorno izločen. Navaja sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 2225/2008 z dne 26. 1. 2010. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in naloži toženi stranki, da omogoči sofinanciranje projekta tožnika v skupnem znesku 100.000,00 EUR ter da naloži toženi stranki povračilo vseh stroškov postopka z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega akta in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani prvostopni sklep pravilen in zakonit. Upravna organa sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge, zato se sodišče v delu, kjer so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, v celoti sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno, ali vloga tožnika s priloženo dokumentacijo izpolnjuje kriterije, navedene v Javnem razpisu. Tožnik namreč ugovarja, da njegov projekt: „Izobraževanje članov srbske etnične skupine v Sloveniji za aktivnejšo udeležbo pri dejavnostih združenja z namenom predstavitve širši javnosti“ v celoti izpolnjuje vse pogoje iz Javnega razpisa, ter, da je bil kot društvo, ki združuje člane srbske narodnosti, diskriminiran. Po presoji sodišča tožnikovi ugovori niso utemeljeni. Iz točke 8 spornega Javnega razpisa izhajajo merila za izbor projektov, ki so objektivno navedeni v Javnem razpisu in enako veljajo za vse kandidate, ki so se prijavili na navedeni Javni razpis. V točki 8.1 so tudi navedena splošna merila in s tem tudi predpisana vsebina ocenjevalnih listov strokovne komisije, ki ocenjuje vloge, prispele na Javni razpis. Iz predhodno citiranih splošnih meril Javnega razpisa tudi jasno izhaja, da morajo vsi projekti izpolnjevati med drugim tudi splošno merilo: „Prispevek k trajnosti projekta“, saj mora projekt s svojo zasnovo in napovedanimi rezultati izkazovati izvedljivost ter trajnost projekta (trajnost zaposlitve, možnost za zaposlitev oziroma samozaposlitev usposobljenih posameznikov, alternativne vire financiranja dejavnosti po zaključku projekta). Po presoji sodišča je strokovna komisija pravilno ocenila, da projekt tožnika ne izkazuje povečane možnosti zaposlitve in nima predvidenih alternativnih virov financiranja, saj ni bilo razvidno, kako naj bi z izvedenimi aktivnostmi prispevali k povečanju zaposljivosti udeležencev. Iz obrazložitve strokovne komisije na na strani 5 ocenjevalnega lista, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, izhajajo tudi razlogi in utemeljitev, zakaj projekt tožnika ne izpolnjuje splošnega pogoja iz Javnega razpisa: „Prispevek k trajnosti projekta“. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tudi zagotavlja tožniku učinkovito sodno varstvo. Prvostopni upravni organ je po presoji sodišča dejansko stanje popolno in pravilno ugotovil in ga tudi argumentirano obrazložil. Iz obrazložitve tudi jasno izhaja, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter kako so vplivala na odločitev o upravičenosti do financiranja. Upravni organ pa je z izpodbijanim sklepom s prilogo tožnika tudi seznanil z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je odločil o financiranju.

Po presoji sodišča tudi niso bile kršene določbe postopka Javnega razpisa, navedene v Pravilniku. Strokovna komisija je vlogo tožnika ocenila kot formalno popolno, ker pa tožnikov projekt ni izpolnjeval splošnega kriterija, navedenega v predmetnem Javnem razpisu: „Prispevek k trajnosti projekta“, tožnik s svojo vlogo ni bil uspešen. Pri tem je šlo za splošen kriterij, ki je bil v naprej predpisan in določen v Javnem razpisu, ter so ga morali enako izpolniti vsi kandidati, da bi prejeli finančna sredstva iz navedenega Javnega razpisa. Tožnik zgolj na splošno ugovarja, da vsem udeležencem Javnega razpisa niso bile dane enake možnosti ter da je strokovna komisija pri ocenjevanju projektov ravnala diskriminatorno, nestrokovno in selektivno, pri čemer svojih navedb ne konkretizira. Ker gre v danem primeru za povsem splošne in pavšalne ugovore, jih sodišče ni moglo presojati. Ugotavlja pa, da je bilo s postopkom Javnega razpisa zagotovljeno vrednotenje vseh na Javni razpis pravočasno prispelih projektov pod vnaprej določenimi merili in kriteriji, ki so enako veljali za vse udeležence Javnega razpisa. S tem je bilo zagotovljeno enako obravnavanje vseh udeležencev. Vsem udeležencem, ki so se prijavili na Javni razpis je bila enako zagotovljena pravica, da sodelujejo v postopku za dodelitev finančnih sredstev, skladno s pogoji iz navedenega Javnega razpisa.

Po presoji sodišča je bila strokovna komisija, ki je ocenjevala projekt tožnika, sestavljena in je tudi delovala v skladu z določbami 218. do 225. člena Pravilnika in pri ocenjevanju pravilno upoštevala kriterije in merila navedena v spornem Javnem razpisu.

Sodišče tožnikovemu predlogu, da v zadevi meritorno odloči ni sledilo, saj po presoji sodišča za tovrstno odločanje v danem primeru pogoji, opredeljeni v določbi 65. člena ZUS-1, niso podani.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 1. in 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.