Jedro

Tožničin družinski član je poleg stanovanjske hiše, v kateri družina živi, lastnik tudi druge stanovanjske hiše, ki je po podatkih GURS vredna 25.966,00 EUR. Ker vrednost tega premoženja presega kriterij, določen v ZUJF (13.780,00 EUR) tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnila prošnjo ml. A.A., zastopane po zakoniti zastopnici B.B. (v nadaljevanju tožeča stranka), vloženi dne 12. 2. 2013 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na 1. stopnji zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Tožena stranka v obrazložitvi odločbe po povzemanju podatkov iz prošnje tožeče stranke, listinskih dokazov in izjave tožeče stranke, ob upoštevanju določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek družinskega člana (lastni dohodek) 537,17 EUR in da ta presega višino 2-kratnika minimalnega dohodka, ki je ob vložitvi prošnje znašal 523,12 EUR (8. člen ZSVarPre v zvezi s prvim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in s sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013).

Na podlagi podatka, da je C.C. lastnik celotne samostoječe hiše s stavbo št. 16 z naslovom D. na parc. št. 860/4, ki je po podatkih GURS vredna 25.966,00 EUR in podatka, da živi družina v drugi stanovanjski hiši z naslovom E., ki je prav tako v njegovi lasti, tožena stranka ugotavlja, da vrednost premoženja tožeče stranke presega znesek 13.780,00 EUR, to je višino vrednosti premoženja do katere se brezplačna pravna pomoč še lahko odobri (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 152. člena ZUJF).

Na podlagi navedenih ugotovitev tožena stranka zaključuje, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena ZBPP. Zato je njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka pri izračunu mesečnega dohodka družinskega člana (lastni dohodek) storila napako in da je zato dejansko stanje napačno ugotovljeno. Očita ji, da je napačno upoštevala podatke iz izpiska bančnega računa C.C. št. 0200569578 in št. 0225621703, zato je nepravilno uporabila določbe 8. in 23. člena ZSVarPre. Po mnenju tožeče stranke pa je napačno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede dohodka B.B. iz dopolnilne dejavnosti.

Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da po opravljeni obravnavi in izvedbi predlaganih dokazov (listine v spisu Bpp 67/2013 in izpodbijana odločba), izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji tožeče stranke ugodi. Uveljavlja tudi vračilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je član družine, v kateri živi tožeča stranka, lastnik stanovanjske hiše na naslovu E., v kateri družina dejansko živi, kot tudi lastnik stanovanjske hiše na naslovu D., ki je po podatkih GURS vredna 25.966,00 EUR in da gre za premoženje, ki že presega znesek 13.780,00 EUR. Za tožečo stranko ostaja sporno izpolnjevanje finančnega pogoja, le zaradi ugotovljenega mesečnega povprečnega dohodka na člana družine.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), med drugim določa, da je do dodelitve brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena). Za ugotavljanje finančnega položaja prosilca, ki je po tretjem odstavku 11. člena ZBPP določen kot eden od pogojev za dodelitev BPP, pa so kriteriji glede dohodkov določeni v drugem odstavku 13. člena ZBPP, glede premoženja pa v določbi petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki določa 13.780,00 EUR kot vrednost prihrankov oziroma premoženja, ki za uveljavljanje socialno varstvenih prejemkov ne sme biti dosežena ali presežena.

Sodišče se zato, ker vrednost premoženja presega kriterij določen v ZUJF, strinja z razlogi izpodbijano odločbe, s katerimi je pojasnjeno, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja. Ker tožeči stranki, že zato brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, na odločitev ne morejo vplivati niti tožbeni ugovori, ki se nanašajo na dejansko stanje glede izračuna mesečnih povprečnih dohodkov na člana družine. Pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči je namreč pomembno celotno finančno stanje prosilca. Zato tudi za ugotavljanje okoliščin, ki ne morejo vplivati na ugotovljeno vrednost premoženja, sodišče ni imelo podlage.

Glede na navedeno sodišče, na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v izpodbijani odločbi, ki za tožečo stranko glede premoženjskega kriterija ni sporno, ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.