Jedro

Ker osebi, navedeni kot podpisnici pritožbe, nista stranki tega izvršilnega postopka in se izpodbijani sklep nanju neposredno ne nanaša, prav tako pa nista zakoniti zastopnici in niti navedeni kot pooblaščenki upnika, njuna pritožba ni dovoljena in jo je potrebno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v prvi točki izreka odločilo, da se sklep o izvršbi z dne 4.6.2009 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba. V drugi točki izreka je odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Velenju. V obrazložitvi je navedlo, da sta dolžnika zoper sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. čl. ZIZ, zato je sodišče na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa.

Zoper ta sklep je vložena pritožba upnika Vrtec V., brez navedbe zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ob navedbi upnika ob podpisu pritožbe pa je navedeno še „Obračun oskrbnin in opominov, P. D. in V. R.“ ter nečitljiv podpis ene osebe. Pritožba vsebinsko nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje.

Pritožba ni dovoljena.

Po 1. odst. 343. čl. in 1. odst. 351. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ se prepozna, nepopolna ali nedovoljena pritožba zavrže. Po 4. odst. 343. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

Pritožbo lahko vložijo samo osebe, ki imajo procesno legitimacijo za to pravno sredstvo. Osebe, ki imajo pravico vložiti pritožbo, so osebe, na katere se izpodbijana sodna odločba neposredno nanaša, npr. stranke in zakoniti zastopniki (1. odst. 78. čl. ZPP) ter pooblaščenci takih oseb (1. odst. 86. čl. ZPP), ki so na podlagi določbe 3. odst. 87. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ lahko samo odvetniki ali osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom (J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 349-350). Ker je v obravnavanem primeru upnik pravna oseba, ki kot taka nima pravdne sposobnosti, bi lahko upnik pritožbo vložil le po svojem zakonitem zastopniku ali ustrezno kvalificiranem pooblaščencu.

Kot že navedeno sta na obravnavani pritožbi kot podpisnici navedeni P. D. in V. R. pod zapisom: Vrtec V., obračun oskrbnin in opominov. Iz podatkov poslovnega registra izhaja, da kot podpisnici pritožbe navedeni osebi nista zakoniti zastopnici upnika, ki je pravna oseba. Prav tako iz vsebine pritožbe ne izhaja, da se navedeni osebi podpisujeta kot pooblaščenki upnika, v spisu pa se tudi ne nahajata pooblastili, iz katerih bi izhajalo njuno upravičenje za zastopanje upnika, medtem ko je upnik predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložil po svoji zakoniti zastopnici mag. M. Č., ki pa v pritožbi ni navedena kot zakonita zastopnica niti kot pooblaščenka. Iz pritožbe smiselno izhaja, da sta kot podpisnici navedeni osebi pri upniku zaposleni na obračunu oskrbnin in opominov.

Ker osebi, navedeni kot podpisnici pritožbe, nista stranki tega izvršilnega postopka (4. tč. 16. čl. ZIZ) in se izpodbijani sklep nanju neposredno ne nanaša, prav tako pa nista zakoniti zastopnici in niti navedeni kot pooblaščenki upnika, njuna pritožba ni dovoljena in jo je na podlagi 1. odst. 343. čl. in 1. odst. 351. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ potrebno zavreči.