Jedro

Če so bila (med prekinitvijo) v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja strank oziroma so potekli vsi roki zanje, sme pritožbeno sodišče izdati odločbo.

V dvomu se šteje, da mora biti stvar v brezhibnem stanju. Stranki se lahko dogovorita tudi drugače. Stvar pa je v brezhibnem stanju takrat, ko nima stvarnih in pravnih napak.

Stvar je obremenjena s stvarno napako, kadar v kvalitativnem smislu negativno odstopa od dogovorjenih lastnosti, če pa teh ni bilo, pa od običajnih lastnosti stvari take vrste.

Pravočasnost graje se meri glede na datum opravljenega prevzema, zato je sklicevanje na končni obračun kot datum pravočasnosti graje stvarnih napak vsekakor napačno.

Da bi bilo mogoče ugotavljati, ali lastnost stvari odstopa od dogovorjenih lastnosti, je treba ugotoviti, kaj sta se stranki pogodbe pravzaprav dogovorili, tj. kakšna je bila njuna pogodbena volja. V kolikor stranki na pogodbeni ravni nista določili lastnosti stvari, pa je treba ugotoviti, ali lastnost stvari odstopa od običajnih lastnosti (takih) stvari v poslovnem prometu.

Študije strokovnjakov, ki so jih stranke pred ali med pravdo same angažirale, nimajo značaja izvedenskih mnenj ne glede na to, ali jih pripravlja oseba, ki je sicer uvrščena na seznam stalnih sodnih izvedencev. Takšna poročila, pripravljena na zahtevo stranke, imajo zgolj naravo strankinih navedb. V kolikor so v njih navedbe o dejstvih, ki so glede na materialno pravno stališče sodišča relevantna, se je sodišče dolžno do njih tudi opredeliti.

Okoliščina, da ima parkirno mesto nameščeno še parkirno napravo, kar zaradi dvižnega mehanizma zmanjša prostor okrog vozila, ne predstavlja stvarne napake, saj sta se pogodbeni stranki za parkirna mesta s parkirnimi napravami v prodajni pogodbi dogovorili. Enotnost pogodbene cene na parkirno mesto na to nima nobenega vpliva. Pritožbeno sodišče zato izpostavlja, da manjvrednosti ni mogoče izračunavati na način, da se primerja parkirno mesto brez parkirnih naprav in parkirno mesto s parkirnimi napravami. To bi namreč pomenilo, da se kot stvarna napaka šteje že zgolj dejstvo, da ima parkirno mesto nameščeno parkirno napravo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 66.815,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2010 do plačila (1. točka izreka), ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za 413.883,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2010 (2. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (3. točka izreka).

2. Zoper 1. in 3. točko izreka se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter o tem samo odloči ali vrne sodišče prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Zoper "1. in 2. točko izreka"(1) se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne in v celoti ugodi zahtevku po nasprotni tožbi ter tožeči stranki naloži v plačilo pravdne stroške oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže oziroma zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo priglašene stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Stroškov za odgovor na pritožbo ni priglasila.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

Pravočasnost odgovora na pritožbo tožeče stranke

7. Pritožba tožene stranke je bila tožeči stranki vročena dne 11. 9. 2014 (vročilnica pri r. št. 63) s pozivom, da lahko nanjo odgovori v roku 15 dni (prvi odstavek 344. člena ZPP). Rok za odgovor na pritožbo je začel teči dne 12. 9. 2014 in je iztekel 26. 9. 2014 (drugi odstavek 111. člena ZPP). Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Pri vlogah, ki so poslane priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču (tretji odstavek 112. člena ZPP). Za vloge, ki so poslane z navadno pošto, to ne velja. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo z navadno pošto, ki ga je sodišče prejelo dne 29. 9. 2014, kar je razvidno iz dohodnega žiga na r. št. 70 in kar je že po izteku roka za odgovor na pritožbo. Sodišče prepoznega odgovora na pritožbo zato ni upoštevalo (drugi odstavek 344. člena ZPP).

Pravno nasledstvo na strani tožeče stranke

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožeča stranka dne 6. 10. 2014 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k zavarovalnici C. d. d., kar je razvidno iz izpiskov iz sodnega registra (vir: AJPES). Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ene ali več delniških družb (prevzeta družba) na drugo delniško družbo (prevzemna družba), s čimer prevzete družbe prenehajo (drugi in tretji odstavek 580. člena ZGD-1). Prevzemna družba je univerzalni pravni naslednik prevzete družbe (šesti odstavek 580. člena ZGD-1). Postopek se prekine po samem zakonu, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP). Če so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja strank oziroma so potekli vsi roki zanje, sme pritožbeno sodišče izdati odločbo.(2) Pritožba tožeče stranke je bila toženi stranki vročena dne 17. 9. 2014 in je 15-dnevni rok za odgovor na pritožbo iztekel dne 2. 10. 2014, ko je tožena stranka na pritožbo tudi odgovorila. Ker so ostali roki za procesna dejanja v pritožbenem postopku iztekli pred 2. 10. 2014, tožeča stranka pa je bila izbrisana iz sodnega registra šele 6. 10. 2014, so podane procesne predpostavke za izdajo odločbe pritožbenega sodišča. Utemeljenost pritožb

9. Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo za projekt Stanovanjska soseska U., kjer je tožeča stranka nastopala kot prodajalec in tožena stranka kot kupec. V tem sporu je tožeča stranka vtoževala s strani tožene stranke še neplačan znesek kupnine v višini 480.698,40 EUR, tožena stranka pa je uveljavljala zahtevek na znižanje kupnine zaradi obstoja stvarnih napak v višini vtoževanega zneska.

10. Prodajalec je dolžan kupcu izročiti stvar v brezhibnem stanju, če ni dogovorjeno ali če ne izvira iz narave posla kaj drugega (prvi odstavek 448. člena OZ). V dvomu se torej šteje, da mora biti stvar v brezhibnem stanju. Stranki se lahko dogovorita tudi drugače.(3) Stvar pa je v brezhibnem stanju takrat, ko nima stvarnih in pravnih napak. Za odločitev v tej zadevi je treba razjasniti, kdaj gre za stvarno napako. Napaka je stvarna, če stvar nima običajnih lastnosti takrat, ko stranki s pogodbo ne dogovorita drugačnih lastnosti od običajnih (1. točka 459. člena OZ),(4) oziroma, kadar drugačne lastnosti s pogodbo dogovorita, če stvar nima lastnosti, ki sta jih stranki določili z enim od nadaljnjih meril iz citiranega člena (tj. 2.- 4. točka 459. člena OZ).(5) Stvar je zato obremenjena s stvarno napako, kadar v kvalitativnem smislu negativno odstopa od dogovorjenih lastnosti, če pa teh ni bilo, pa od običajnih lastnosti stvari take vrste.(6)

11. V skladu s prvim odstavkom 480. člena OZ pravice kupca,(7) ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po enem letu, šteto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti. V skladu z drugim odstavkom istega člena pa lahko kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, po preteku tega roka, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo. V obeh primerih se zahteva, da je kupec o napaki pravočasno obvestil prodajalca (461. - 464. člen OZ). Dopustno izjemo od pravočasne in pravilne graje predstavlja okoliščina, da je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana (prim. 465. člen OZ). Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je „Tožena stranka … napako grajala že ob prevzemu oziroma v zapisniku o končnem obračunu (priloga B34 spisa)...“. Iz sklicevanja v izpodbijani sodbi na končni obračun iz priloge B34 je mogoče razbrati, da je bil ta sestavljen dne 14. 6. 2010, pri tem pa ni mogoče ugotoviti, katero časovno točko sodišče šteje za prevzem. Iz podatkov iz spisa je mogoče razbrati, da naj bi bil prevzem opravljen novembra 2009. Vendar iz izpodbijane sodbe ne izhaja, ali je bil datum prevzema nesporen in ga ni bilo potrebno dokazovati (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP) ali pa je bil sporen in na podlagi katerih dokazov je sodišče štelo to dejstvo za dokazano (213. člen ZPP). Sodbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pripominja, da se pravočasnost graje meri glede na datum opravljenega prevzema, zato je sklicevanje na končni obračun kot datum pravočasnosti graje stvarnih napak vsekakor napačno.

12. V konkretnem primeru je tožeča stranka toženi prodala med drugim (in kar je edino relevantno za odločanje v tem sporu) 142 parkirnih mest, od tega pa so bile na 72 parkirnih mestih predvidene tudi parkirne naprave. Med pravdnima strankama ni sporno, da so bila predmet pogodbe tudi parkirna mesta, ki so bila opremljena s parkirnimi napravami. Stranki se razhajata glede tega, ali parkirne naprave na parkirnih mestih ustrezajo pogodbenemu dogovoru oziroma običajnim lastnostim stvari. Tožeča stranka je namreč navajala, da so bile v prilogah 3 in 4 k prodajni pogodbi določene minimalne in maksimalne izmere širine, dolžine in višine parkirnega mesta s parkirno napravo ter da so bile toženi stranki tehnične lastnosti parkirnih mest s parkirnimi napravami poznane in jih je tudi potrdila s svojim podpisom. Tožena stranka pa se je branila, da so ji bile poznane zgolj dimenzije parkirnega mesta, na katerih so predvidene parkirne naprave, nikjer pa niso bile navedene dimenzije same parkirne naprave, ki bo dejansko vgrajena (in posledično prostora, ki ostane za vstopanje in izstopanje iz vozila oziroma samo parkiranje), zato se sklicuje, da je pričakovala primernost parkirnih mest s parkirnimi napravami za običajno rabo.

13. Sodišče prve stopnje bi zato moralo najprej ugotoviti, ali sta stranki glede parkirnih mest s parkirnimi napravami sklenili dogovor o lastnostih takih stvari (pogodbene lastnosti stvari). V kolikor tega nista storili, pa so merilo pravilnosti prodajalčeve izpolnitve običajne lastnosti stvari. Šele odklon od enega ali drugega lahko pomeni stvarno napako (ne sme pa iti za neznatno napako, ki se glede na tretji odstavek 458. člena OZ ne upošteva). Da bi bilo mogoče ugotavljati, ali lastnost stvari odstopa od dogovorjenih lastnosti, pa je treba ugotoviti, kaj sta se stranki pogodbe pravzaprav dogovorili, tj. kakšna je bila njuna pogodbena volja. V kolikor stranki na pogodbeni ravni nista določili lastnosti stvari, pa je treba ugotoviti, ali lastnost stvari odstopa od običajnih lastnosti (takih) stvari v poslovnem prometu. Ker prodajalec ne odgovarja za napake iz 1. in 3. točke 459. člena OZ (lastnosti stvari za običajno rabo ali izrecno ali molče dogovorjenih oziroma predpisanih lastnosti in odlik), če so bile kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane (prvi odstavek 460. člena OZ),(8) izpodbijana sodba pa teh pravno relevantnih dejstev ne vsebuje, dejansko stanje ni popolno ugotovljeno in je podana kršitev iz 340. člena ZPP.

14. Študije strokovnjakov, ki so jih stranke pred ali med pravdo same angažirale, nimajo značaja izvedenskih mnenj ne glede na to, ali jih pripravlja oseba, ki je sicer uvrščena na seznam stalnih sodnih izvedencev. Takšna poročila, pripravljena na zahtevo stranke, imajo zgolj naravo strankinih navedb.(9) V kolikor so v njih navedbe o dejstvih, ki so glede na materialno pravno stališče sodišča relevantna, se je sodišče dolžno do njih tudi opredeliti. Ker sta stranki vsaka s svojim mnenjem zatrjevali (ne)ustreznost parkirnih naprav (bodisi glede na pogodbene lastnosti bodisi glede na običajne lastnosti), bi sodišče dejansko stanje v zvezi s tem moralo ugotoviti (dogovor glede lastnosti parkirnih mest in naprav ali (v primeru odsotnosti dogovora) običajne lastnosti parkirnih mest in naprav) in se do pravno relevantnih trditev o dejstvih iz takih poročil tudi opredeliti.

15. Sodišče ni dolžno izvajati vseh predlaganih dokazov, vendar mora zavrnitev dokaznih predlogov ustrezno obrazložiti.(10) Zgolj pavšalna navedba, da je sodišče „ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo“ ne zadošča za ustrezno obrazloženo zavrnitev dokaznih predlogov. Glede na izpostavljenost v pritožbi pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je glede na gornje materialnopravno izhodišče o vsebini stvarnih napak povsem nebistveno, kdaj je bil tretji (podjetje A. d. o. o.) pritegnjen k poslu, tj. k umeščanju in izgradnji parkirnih naprav. Bistvena je namreč končna realizacija in morebiten kvalitativni odmik predmeta izpolnitve od pogodbenih oziroma običajnih lastnosti stvari, ne pa okoliščina, kdaj se je pogodbeni izvajalec vključil v izvedbo projekta.

16. Izračun manjvrednosti parkirnih mest s parkirnimi napravami v izvedenskem mnenju, ki mu je v celoti sledilo tudi sodišče prve stopnje, temelji na vrednotenju manjvrednosti parkirnega mesta, ki ima nameščeno parkirno napravo v primerjavi s parkirnim mestom, ki takšne naprave nima; ob tem da je bila cena parkirnega mesta po prodajni pogodbi enotna (8.500 EUR/PM; izvedensko mnenje na str. 12). Izračun torej primerja, kakšno „manjvrednost“ gre pripisati parkirnim mestom z nameščenimi parkirnimi napravami zaradi manjše funkcionalnosti (uporabnosti) takih površin v primerjavi s parkirnimi mesti, ki nimajo nameščene parkirne naprave in je funkcionalnost le-teh večja (lažje vstopanje in izstopanje iz vozila). Pritožbeno sodišče opozarja, da je to izhodišče napačno. Okoliščina, da ima parkirno mesto nameščeno še parkirno napravo, kar zaradi dvižnega mehanizma zmanjša prostor okrog vozila, ne predstavlja stvarne napake, saj sta se pogodbeni stranki za parkirna mesta s parkirnimi napravami v prodajni pogodbi dogovorili. Enotnost pogodbene cene na parkirno mesto na to nima nobenega vpliva. Pritožbeno sodišče zato izpostavlja, da manjvrednosti ni mogoče izračunavati na način, da se primerja parkirno mesto brez parkirnih naprav in parkirno mesto s parkirnimi napravami. To bi namreč pomenilo, da se kot stvarna napaka šteje že zgolj dejstvo, da ima parkirno mesto nameščeno parkirno napravo. Posledično je sklicevanje sodišča prve stopnje, da „so PN obremenjene s stvarno napako in sicer imajo neenake širine oziroma površine PN [pravilno parkirnih mest (PM), gl. str. 11 izvedenskega mnenja; op. pritožbenega sodišča] v garažnih kleteh, prav tako nimajo lahkega dostopa ali povezave z manipulacijskimi površinami v garažni kleti in posledično nimajo najboljše izkoriščenosti uporabe PM in PN“ napačno. Navedene izvedenčeve ugotovitve so posledica že opisane napačne primerjave parkirnih mest s parkirnimi napravami in parkirnih mest brez parkirnih naprav, kar je materialno pravno zmotno. Izračun, ki temelji temelji na napačni metodologiji, je posledica (tudi) nedoločno zastavljene naloge v sklepu o postavitvi izvedenca (sklep na r. št. 21). Kot je bilo že pojasnjeno, je stvarna napaka le odklon od pogodbeno dogovorjenih lastnosti stvari, če pa teh ni bilo, pa od običajnih lastnosti stvari take vrste.

17. Ker je dejansko stanje v sodbi v posledici napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno in ker je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. in 355. člen ZPP).

18. Sodišče naj v ponovljenem sojenju najprej ugotovi, ali so bile pogodbeno dogovorjene lastnosti parkirnih mest s parkirnimi napravami (na katerega od načinov iz 2.-4. točke 459. člena OZ). V kolikor bi se izkazalo, da so bile take lastnosti dogovorjene, je potrebno šele ugotavljati, ali realizacija odstopa od pogodbenega dogovora. Če pa stranki s pogodbo lastnosti nista dogovorili, pa gre za stvarno napako, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za običajno rabo (1. točka 459. člena OZ). V slednjem primeru to pomeni, da parkirna mesta s parkirnimi napravami po funkcionalnosti odstopajo od parkirnih mest s parkirnimi napravami, ki so običajna v poslovnem prometu. Le v primeru, da parkirna mesta s parkirnimi napravami, ki jih je izročila tožeča stranka toženi, odstopajo od prej navedenega, gre za stvarno napako (razen če napaka ni neznatna - prim. tretji odstavek 458. člena OZ). V skladu z gornjimi materialnopravnimi izhodišči naj se sodišče tudi opredeli, ali so bile morebitne napake grajane pravočasno. Ob ugotovitvi obstoja stvarnih napak in pravilne graje naj se sodišče opredeli do znižanja kupnine, pri čemer mora izvedencu obseg dela zastaviti določno (252. člen ZPP).

19. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o stroških sklicevalo na drugi odstavek 154. člena ZPP v delu, ki mu daje pooblastilo, da če stranka deloma zmaga v pravdi, kljub temu odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške in odločitev oprlo na „vse okoliščine primera“, pri čemer ni navedlo, katere okoliščine je pri odločitvi upoštevalo. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da odločitev sodišča prve stopnje v tem delu nima razlogov in je obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je navedeno merilo izjema, pa je v primeru, da posebne okoliščine, ki bi narekovale odločanje po drugem odstavku 154. člena ZPP, niso ugotovljene, potrebno stroške odmeriti glede na odstotek doseženega uspeha.

Pritožbeni stroški

20. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Kljub citiranemu zapisu je glede na določilo prvega odstavka 350. člena ZPP, po kateri sodišče druge stopnje presodi v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, glede na vsebino pritožbe jasno, da tožena stranka izpodbija pritožbo v delu, kjer je spor izgubila. Velja namreč domneva, da se obseg izpodbijanja prekriva s pritožbenim interesom, ki predstavlja tisti del, v katerem je stranka spor izgubila. Upoštevaje vsebino pritožbe je zato sodišče štelo, da tožena stranka s pritožbo izpodbija 2. in 3. točko izreka (ugodilni del izreka in odločitev o stroških).

(2) V. Rijavec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2006, druga knjiga, str. 311. (3) Prim. M. Juhart v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, tretja knjiga, str. 111. (4) Če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali promet (1. točka 459. člena OZ).

(5) Če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana (2. točka 459. člena OZ); če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane (3. točka 459. člena OZ); oziroma če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model prikazan le zaradi obvestila (4. točka 459. člena OZ).

(6) Neznatne napake pa niso upoštevne (tretji odstavek 458. člena OZ).

(7) Prim. 468. člen OZ, med katerimi je za ta spor relevantna zahteva za znižanje kupnine.

(8) Po tretjem odstavku 460. člena OZ velja izjema, da prodajalec odgovarja tudi za napake, ki bi jih kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike.

(9) Na primer Vrhovno sodišče RS v sklepu in sodbi III Ips 130/2009 in Višje sodišče v Ljubljani v I Cpg 1473/2010 in I Cp 3213/2010. J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, druga knjiga, str. 475. (10) A. Galič v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, prva knjiga, str. 56 in nasl. Podobno N. Betetto v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, druga knjiga, str. 611.