Jedro

Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je podzakonski (pravni) predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takšenm primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo o izvedenini.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Zavodu za gradbeništvo Slovenije priznalo neto nagrado za izdelavo izvedenskega mnenja v višini 35.000,00 SIT, to je 350 točk x 100,00 SIT, oziroma 47.027,85 SIT v bruto znesku ter odločilo, da se znesek nakaže na njegov račun.

Zoper takšen sklep se je pritožil Zavod za gradbeništvo Slovenije (v nadaljevanju ZAG). Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da mu prizna izvedenino v znesku 92.050,00 SIT in davek na dodano vrednost v višini 18.410,00 SIT, skupaj torej 110.460,00 SIT. ZAG opozarja na določbo 245. člena Zakona o pravdnem postopku, ki loči med sodnim izvedencem in strokovno institucijo oziroma zavodom. ZAG je pravna oseba, ki nima statusa sodnega izvedenca, saj ni vpisan v imenik sodnih izvedencev in ni imenovan s strani pristojnega ministra. Zanj zato ne more veljati vrednost točke, ki se uporablja za sodne izvedence. Za svoje storitve ima ZAG veljaven cenik, ki ga je potrdila Vlada RS. Svoje delo ima ovrednoteno v točkah, določenih v Normativih laboratorijskih storitev. Za konkretno izvedensko delo je tako predvidenih od 100 do 500 točk. Kalkulativna vrednost točke pa znaša 263,00 SIT. ZAG niti ni upošteval cene svetovalne ure, ki je bisveno višje vrednotena. V zadevi je šlo za zahtevno in zamudno delo. Potreben je bil pregled spisa, ogled in izdelava pisnega mnenja.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o plačilu izvedenskega dela, upoštevaje vrednost točke, določeno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002; v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi prvega odstavka 244. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) opravi izvedensko delo izvedenec, ki ga določi sodišče. Izvedensko delo se praviloma zaupa posamezniku in se izvedenec določi med sodnimi izvedenci (prvi in drugi odstavek 245. člena ZPP), izvedensko delo pa se sme zaupati tudi strokovni instituciji oziroma zavodu (tretji in četrti odstavek 245. člena ZPP). Sodišče je v tej zadevi izvedensko delo zaupalo ZAG, ki nima statusa sodnega izvedenca. Na podlagi 86. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94, s spremembami in dopolnitvami) imenuje sodne izvedence minister, pristojen za pravosodje. Ta na podlagi 90. in 91. člena ZS tudi predpiše tarifo za plačilo nagrade in povrnitev stroškov sodnim izvedencem.

Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato Pravilnika, ki je podzakonski (upravni) predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takšnem primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava. Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec, ki nima statusa sodnega izvedenca, je tako predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedecem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku, kar more biti primer tudi v konkretni zadevi (priloge C). V novem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje račun, ki ga je za svojo storitev predložil ZAG (list. št. 56), preizkusiti v skladu z napotki, vsebovanimi v razveljavitvenih razlogih sodišča druge stopnje, in ponovno odločiti o višini nagrade, do katere je ZAG upravičen za opravljeno izvedensko delo.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o priglašeni nagradi za izvedensko delo.

Sodišče je pridržalo odločitev o pritožbenih stroških ZAG za končno odločbo o izvedenini, pri čemer opozarja, da taksne obveznosti za pritožbo zoper izpodbijani sklep ni, do povračila dejanskih stroškov pa je izvedenec upravičen, kolikor se bodo izkazali za potrebne, v okviru določbe prvega odstavka 249. člena ZPP.