Jedro

Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon učencu oziroma staršem varoval niti se jim z oceno ne nalaga nobene obveznosti. Upravni spor glede ocene ni mogoč.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila ugovor tožnikov zoper zaključno oceno mld. A. A. pri predmetu geografije v šolskem letu 2024/2025 (I. člen izreka) ter ugotovila, da posebni stroški v postopku niso nastali (II. točka izreka). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je tožena stranka seznanila z vsemi ocenami mld. A. A. pri predmetu geografije ter s pisnim pojasnilom učitelja geografije, iz katerih izhaja, da je mld. A. A. v drugem ocenjevalnem obdobju pri geografiji prejel dve negativni oceni, ki ju do zaključka šolskega leta ni uspel popraviti. V drugem ocenjevalnem obdobju ni pokazal nobenega napredka in tako ni dosegel minimalnih standardov znanja pri predmetu geografije.

2.Tožnika

2.sta vložila tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer se v celoti sklicujeta na razloge navedene v ugovoru v upravnem postopku.

2.Tožnika navajata tudi, da sta v zvezi z izpodbijano odločbo pri Inšpektoratu Republike Slovenije za šolstvo vložila prijavo kršitev, ki je šolo zaradi zaznanih nepravilnosti pozval k ponovnem odločanju

3.Tožba ni dovoljena.

4.Sodišče ob prehodnem preizkusu tožbe preveri, ali so kumulativno podane vse procesne predpostavke za meritorno obravnavo tožbe, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), na katere mora paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka (drugi odstavek 26. člena ZUS-1). Sodišče tožbo med drugim zavrže tudi v primeru, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

5.Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1).

6.Po določbi tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (v nadaljevanju Pravilnik) je ocenjevanje znanja ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja in se opravi po obravnavi učnih vsebin in po opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin.

7.Iz navedenega izhaja, da je šolsko ocenjevanje opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon učencu oziroma staršem varoval niti se jim z oceno ne nalaga nobene obveznosti. Tudi iz določb Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn) in iz (ostalih) določb Pravilnika ne izhaja, da gre pri ocenjevanju v osnovni šoli za odločanje v upravni stvari. Sodna praksa je zato že zavzela enotno stališče, da upravni spor glede ocene ni mogoč.

8.Upoštevaje navedeno upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen, zato tudi odločitev tožene stranke, sprejeta v postopku ugovora zoper zaključno oceno pri predmetu geografije, ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Ni namreč dovoljen upravni spor o zakonitosti odločanja o stvari, ki sama po sebi ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Na to ne more imeti vpliva niti napačen pravni pouk v izpodbijanem aktu, da je zoper akt mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu, saj z napačnim pravnim poukom stranka ne more pridobiti več pravic, kot ji pripadajo po zakonu.

9.Glede na povedano je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

-------------------------------

1Zakonita zastopnika mld. A. A.

2Iz ugovora izhaja, da: je mld A. A. v drugem ocenjevalnem obdobju redno obiskoval pouk ter aktivno sodeloval pri urah geografije,se je angažirano in samoiniciativno pripravljal na popravna ocenjevanja,je pomanjkljivo izpolnjene delovne liste na ekskurziji izpolnjeval sam, brez izvajalke dodatne strokovne pomoči, do katere je upravičen,mld. A. A. ni bila nudena dodatna razlaga v okviru dodatne strokovne pomoči, ravno tako ni bil obveščen o izvajanju dopolnilnega pouka pri predmetu geografije, itd.

3Tožnika sta v zvezi s tem 15. 7. 2025 prejela obvestilo ravnatelja, da je ugovor tožnikov posredoval v ponovno odločanje komisiji za odločanje.

4Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča 483/2008 z dne 22. 1. 2009 (9. točka obrazložitve) in tam citirano sodno prakso; sodbo in sklep UPRS III U 214/2018 z dne 20. 9. 2018 (20. točka obrazložitve), sodba in sklep UPRS II U 235/2024 z dne 27. 9. 2024 (26. točka obrazložitve), sodba in sklep UPRS III U 154/2024 z dne 21. 8. 2024 (45. točka obrazložitve), sodba in sklep UPRS I U 1276/2024 z dne 26. 7. 2024 (20. točka obrazložitve).