Jedro

Za predhodno vprašanje gre, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. Upravna odločitev o tem, ali bo obravnavana nujna pot nekoč postala javno dobro ali ne, ni predhodno vprašanje v nepravdnem postopku za določitev nujne poti, zato tudi ni razloga za prekinitev postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Predlagateljica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekinilo do pravnomočno končanega upravnega postopka pri Mestni občini P. glede prenosa javne poti v javno dobro.

Tak sklep s pravočasno z laično pritožbo izpodbijata nasprotna udeleženca. Izrecnih pritožbenih razlogov ne navajata, predlagata pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljevanje.

Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Postopek za dovolitev nujne poti je opredeljen v Zakonu o nepravdnem postopku - ZNP in sicer v členih 140 do 150. Temeljni pogoj, ki ga zakon predpisuje je, da sodišče sme dovoliti nujno pot le za tako nepremičnino, ki za redno obdelavo ali uporabo nima potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem ali pa je bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (140. člen ZNP). Pri tem mora sodišče upoštevati omejitve, ki jih določa zakon v 143. členu in sicer, da se z nujno potjo ne onemogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot tekla, tuje zemljišče naj se čim manj obremeni ob upoštevanju potreb zemljišča, ki pot potrebuje. Nobeno od teh vprašanj med strankama nepravdnega postopka ni sporno, saj nasprotna udeleženca določitvi nujne poti, kot jo je predlagala predlagateljica niti ne nasprotujeta. Glede na potek nepravdnega postopka je potrebno le še določiti odškodnino za nujno pot. Na podlagi določila prvega odstavka 9. člena ZNP lahko sodišče, če je pri reševanju predhodnega vprašanja ugotovilo, da so med udeleženci sporna dejstva od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja prekine postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo postopek (pravdni ali upravni) za rešitev tega vprašanja. Za predhodno vprašanje gre, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. Upravna odločitev o tem, ali bo obravnavana nujna pot nekoč postala javno dobro ali ne, ni predhodno vprašanje v nepravdnem postopku za določitev nujne poti, zato tudi ni razloga za prekinitev postopka. Poleg tega pa postopka ni mogoče prekiniti brez napotitve na pravdo oziroma upravni postopek, ki ga mora nepravdni udeleženec sprožiti v določenem roku (drugi odstavek 10. člena ZNP), če seveda takšen postopek že ne teče, kar pa v danem primeru ni izkazano.

Pritožbeno sodišče je o zadevi odločalo na podlagi določila 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Izrek o pritožbenih stroških nasprotnih udeležencev je odpadel, ker niso bili priglašeni, predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške vložitve odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).