Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja glede nepotrebnosti stroška preslikave listin za pravdo in pri tem pravilno opozarja, da so bila vsa sodna pisanja vročena prejšnji pooblaščenki, kot tudi neposredno tožencu, ko (še) ni imel novega pooblaščenca. Po prvem odstavku 14. člena Zakona o odvetništvu mora odvetnik po prenehanju zastopanja stranki izročiti njene listine in spise v izvirniku. Ob odsotnosti trditev, zakaj je bila potrebna preslikava listin, ki bi si jih toženec (ali njegov pooblaščenec) lahko in moral pridobiti pri prejšnji pooblaščenki, je priznanje sodne takse za preslikavo listin kot potrebnih stroškov za pravdo neutemeljeno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se priznani stroški pravdnega postopka zmanjšajo za 130,60 EUR in mora tožeča stranka v roku 15 dni plačati toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 3.688,07 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka dalje do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 87,16 EUR v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da tožencu v roku 15 dni povrne stroške pravdnega postopka v znesku 3.818,67 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

2. Zoper ta sklep se tožnica po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Meni, da je sodišče prve stopnje tožencu neutemeljeno priznalo nagrado v obsegu 100 odv. točk za konferenco s stranko 28. 9. 2022 in 100 odv. točk za pregled spisa 22. 9. 2022. Ti storitvi sta bili opravljeni v okviru zastopanja in ne kot samostojni storitvi. Sodišče bi moralo upoštevati tar. št. 43 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), ki določa nagrado za te storitve le, če so opravljene samostojno. Takšno je tudi stališče sodne prakse. Ker pa priglašena nagrada za pregled spisa ni utemeljeno priznana, tudi ni pravilno priznana nagrada za odsotnost iz pisarne v obsegu 80 odv. točk in potni stroški na relaciji Maribor - Celje - Maribor v znesku 49,02 EUR. Nadalje nasprotuje stroškom sodne takse za prepis listin. Vse vloge in dokazne listine, ki jih je v spis vložila tožnica, so bile tožencu vročene. Prav tako pa je toženec prejel vsa ostala sodna pisanja. Pri tem še opozarja, da je glede na znesek sodne takse toženec preslikal 653 strani izvirnikov, kar pa pomeni, da je kopiral celoten spis. Ob tem še uveljavlja, da si izpodbijani sklep nasprotuje, saj sodišče prve stopnje tožencu ni priznalo stroškov za preslikavo listin v zneskih 3,20 EUR in 7,40 EUR. Sklep tako v tem delu nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje priznalo nagrado za dopis po e-pošti 20. 10. 2020 v obsegu 20 odv. točk, v katerem je toženec le potrdil spremembo lokacije naroka, poleg tega pa gre ponovno za samostojno storitev, ki jo ureja tar. št. 43 OT. Trdi še, da toženčev pooblaščenec ni zavezanec za DDV in mu sodišče prve stopnje ne bi smelo priznati 22 % DDV na znesek priznane nagrade. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženec v pravočasnem po pooblaščencu podanem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Stroški za posvet s stranko so upravičeni, saj gre za samostojno storitev, v zvezi s katero je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel obvezno razlago, na katero so vezana tudi sodišča. Smiselno enako velja tudi za e-pošto 20. 10. 2020, poleg tega pa gre za spremembo kraja oprave procesnega dejanja, ki je v domeni sodišča in nanj stranka nima vpliva. Ker je pooblaščenec dislociran v Mariboru in elektronski spis ni dostopen, so stroški za pot in odsotnost iz pisarne upravičeni. Navedbe, da je bil kopiran celoten spis, ne držijo, saj gre za specifičen spor z geodetskimi načrti in IDPOSI, ki se časovno prepletajo, poleg tega pa se je pooblaščenec moral seznaniti s spisom in njegovimi prilogami. V zvezi s priznanim DDV opozarja, da je (pooblaščenec) zaposlen pri zavezancu za DDV, zato je tudi ta utemeljeno priznan. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša strošek pritožbenega odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožencu pravilno priznalo strošek za konferenco s stranko 28. 9. 2022 (tar. št. 43/1 OT) in za pregled spisa 22. 9. 2022 (tar. št. 43/2), obakrat v obsegu 100 odv. točk. Pritožbi je sicer pritrditi, da sta po ustaljeni sodni praksi ti dve storitvi samostojni in se obračunata le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki. Vendar pa v obravnavani zadevi sodišče druge stopnje v celoti sledi razlogom izpodbijanega sklepa o priznanju obeh nagrad, ker je toženec med postopkom zamenjal pooblaščenca in se je slednji moral seznaniti s samo zadevo in celotnim spisom, saj tako ravna skrben odvetnik, ki se bo prepričal, da ima in je seznanjen s celotnim spisovnim gradivom, kakor tudi da bo prejel vse relevantne informacije od stranke in ugotovil stanje pravdne zadeve. Iz teh razlogov zato ni mogoče slediti, da gre za postavko, ki je že zajeta v okviru zastopanja stranke v pravdnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno priznalo potne stroške v znesku 49,02 EUR na relaciji Maribor - Celje - Maribor in nagrado za odsotnost iz pisarne v obsegu 80 odv. točk, za kar je imelo podlago v 6. in 10. členu OT. Pravilno je sodišče prve stopnje priznalo tudi nagrado za dopis po e-pošti 20. 10. 2020. Pri tem je le citiralo napačno tar. št. 43/4 OT, namesto pravilno tar. št. 20/4 OT, ki določa nagrado za dokazni predlog in druge vloge. Neutemeljeno se pritožba zavzema, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna zaradi povečanja nagrade za 22 % DDV, ker toženčev (novi) pooblaščenec ni zavezanec za DDV. To sicer drži, a kot izpostavlja odgovor na pritožbo, gre za odvetnika, ki svoj poklic opravlja na podlagi delovnega razmerja pri drugem odvetniku, ki je izstavitelj računa za opravljeno storitev, toženčev pooblaščenec pa je v stroškovniku (priloga B205) tudi navedel davčno številko odvetnika, pri katerem je zaposlen. Potrebno je namreč ločiti status odvetnika kot pooblaščenca v pravdnem postopku in način kako svoj poklic opravlja (individualno kot samostojni odvetnik ali kot zaposleni pri drugem odvetniku ali v odvetniški družbi).

6. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da si izpodbijani sklep ni v ničemer nasprotujoč, prav tako obrazložitev ne nasprotuje izreku in je v celoti omogočen pritožbeni preizkus. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da stroška sodne takse za preslikave v znesku 7,40 EUR ni priznalo, ker je toženec na sodišču 19. 8. 2022 želel fotokopijo svoje vloge s prilogami, ki jo je vložil v zadostnem številu, glede preslikave listin v znesku 3,20 EUR pa je toženec vpogledal v spis zaradi pridobitve podatka o vloženih prilogah, ki jih je sam vložil v enem izvodu in je bil pozvan na predložitev dodatnega izvoda, zaradi česar je zaključilo, da ne gre za potrebna stroška, ki bi ju morala povrniti tožnica. Strošek sodne takse 130,60 EUR za preslikavo listin pa je utemeljilo, da se je toženčev pooblaščenec moral seznaniti s samo zadevo. S tem je zadostilo standardu obrazloženosti, saj vsake stroškovne odločitve sodišče ne potrebuje izčrpno pojasnjevati. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja glede nepotrebnosti takšnega stroška za pravdo in pri tem pravilno opozarja, da so bila vsa sodna pisanja vročena prejšnji pooblaščenki, kot tudi neposredno tožencu, ko (še) ni imel novega pooblaščenca. Po prvem odstavku 14. člena Zakona o odvetništvu mora odvetnik po prenehanju zastopanja stranki izročiti njene listine in spise v izvirniku. Ob odsotnosti trditev, zakaj je bila potrebna preslikava listin, ki bi si jih toženec (ali njegov pooblaščenec) lahko in moral pridobiti pri prejšnji pooblaščenki, je priznanje sodne takse za preslikavo listin v znesku 130,60 EUR kot potrebnih stroškov za pravdo neutemeljeno. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožničino stroškovno obveznost zmanjšalo za znesek 130,60 EUR na znesek 3.688,07 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

7. V preostalem delu pritožba ni utemeljena. In ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo v ostalem delu zavrnilo in v še izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP in drugega odstavka 154. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo še o stroških pritožbenega postopka. Tožnica je s pritožbo delno uspela, vendar pa v pritožbi vrednosti izpodbijanega dela ni podrobneje konkretizirala. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je uspela v obsegu 21 %,1 kar pomeni da je to tudi njen uspeh na pritožbeni stopnji, medtem ko je uspeh toženca 79 %. Sodišče druge stopnje je tožnici priznalo priglašenih 200 odv. točk za sestavo pritožbe in 2 % materialne stroške v obsegu 4 odv. točk (tretji odstavek 11. člena OT). Pri tem je upoštevalo vrednosti odv. točke 0,60 EUR in oboje je povečalo za 22 % DDV ter prištelo še sodno takso za postopek s pritožbo v znesku 138,00 EUR, kar pomeni, da njeni pritožbeni stroški sorazmerno njenemu uspehu znašajo 60,34 EUR. Tožencu je sodišče druge stopnje priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo v obsegu 250 odv. točk (tar. št. 22/1 OT) in 2 % materialne stroške v obsegu 5 odv. točk (tretji odstavek 11. člena OT). Ob upoštevanju vrednosti odv. točke, 22 % DDV (drugi odstavek 2. člena OT) in njegovega sorazmernega uspeha, znašajo toženčevi stroški pritožbenega odgovora 147,50 EUR. V presežku za dodatno zahtevanih 250 odv. točk za odgovor na pritožbo je sodišče druge stopnje stroškovno zahtevo zavrnilo, saj toženec glede na vrednost izpodbijanega dela do višje nagrade ni upravičen.

9. Po opravljenem medsebojnem pobotu mora tožnica tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 87,16 EUR, in sicer v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

1 Upoštevalo je, da je vrednost izpodbijanega dela 621,34 EUR, saj izpodbija 213,60 EUR stroškov iz naslova nagrad, 49,02 EUR potnih stroškov, 230,00 EUR priznanega DDV in 130,60 EUR sodne takse za preslikavo listin.