Jedro

Okoliščin, ki jih v svojem predlogu izpostavljata toženca, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP. Njune navedbe, da naj bi jima bilo sodno osebje Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici nenaklonjeno, pa so premalo konkretizirane in dokazno nepodprte, zato ne morejo pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V pravdni zadevi, ki se na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I R 169/2019 z dne 5. 12. 2019 o delegaciji pristojnosti vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici pod opr. št. P 102/2019, tožniki z negatorno tožbo od sodišča zahtevajo, naj tožencema naloži, da prenehata vznemirjati lastninsko pravico drugih etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe na naslovu A. in odstranita vsa vozila z južnega dela funkcionalnega zemljišča ter dopustita dokončno izvedbo fasade tako, da odstranita zunanjo enoto klimatske naprave. Za zavarovanje nedenarne terjatve so med postopkom predlagali tudi izdajo treh začasnih odredb.

2. Toženca sta dne 18. 5. 2021 podala predlog za določitev drugega pristojnega sodišča na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlog utemeljujeta s številnimi očitki o postopkovnih kršitvah razpravljajoče sodnice, zlasti pri odločanju o njunem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi z dne 18. 9. 2020, ki naj bi zbujale dvom v njeno nepristranskost ter nepristranskost Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Navajata še, da gre za manjše sodišče, kjer jima je nenaklonjeno tudi sodno osebje, ter da skladno z letnim razporedom dela tega sodišča v pravdnih zadevah sodita zgolj razpravljajoča sodnica in predsednica sodišča, pri tem pa je bila slednja v tej zadevi že izločena. Njun predlog je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici dne 26. 5. 2021 odstopilo v odločanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrstni namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot „drug tehten razlog“, mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

5. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Okoliščin, ki jih v svojem predlogu izpostavljata toženca, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP.1 Njune navedbe, da naj bi jima bilo sodno osebje Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici nenaklonjeno, pa so premalo konkretizirane (ne pojasnita, kdaj konkretno oziroma ob katerem pregledu spisa naj bi v predlogu navedena zaposlena izrekla negativno vrednostno sodbo o njunem sporu s tožniki) in dokazno nepodprte, zato ne morejo pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.

6. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog tožencev za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015, I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012 in I R 24/2008 z dne 6. 3. 2008.