Jedro

Vendar pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pri preizkusu pravnomočnega sklepa o preiskavi ugotovilo, da je izrek pravnomočnega sklepa, v katerem je povzeta vsebina zahteve za preiskavo, nejasen, saj iz sklepa o preiskavi ne izhaja določno, katere so bile tiste lažne dejanske okoliščine, ki naj bi jih obdolženec v zvezi s svojim zahtevkom zatrjeval. Izrek pravnomočnega sklepa o preiskavi je torej nejasen glede subjektivne strani očitanega kaznivega dejanja, saj iz izreka ne izhaja, da je obdolženec vedel za fiktivno registracijo osebnega avtomobila, za ponarejeni številki šasije in motorja, za nepravilno registracijo avtomobila, za ponarejeni zapisnik o tehničnem pregledu avtomobila, izrek pravnomočnega sklepa o preiskavi pa je tudi nejasen glede tatvine osebnega avtomobila, ki naj bi bila storjena v noči na 1.1.1993.

Izrek

Zahtevi zagovornika obd.L.P. za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se sklepa preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v M. z dne 15.4.1996, ter senata Okrožnega sodišča v M. z dne 20.5.1996, razveljavita in se zadeva vrne preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v M. v novo odločitev.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v M. je s sklepom z dne 15.4.1996, odločil, da se zoper obd. L.P. opravi preiskava zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje poskusa goljufije po čl.217/II in I v zvezi s čl.22 KZ. Senat Okrožnega sodišča v M. je s sklepom z dne 20.5.1996, pritožbo zagovornika, vloženo zoper sklep preiskovalnega sodnika, zavrnil kot neutemeljeno.

Zagovornik obd. L.P. je dne 11.7.1996 zoper pravnomočni sklep o uvedbi preiskave vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga po členu 420/I tč.3 ZKP, torej zaradi kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijane sodne odločbe. Predlaga, da VS RS pravnomočni sklep spremeni tako, da preiskavo zoper obdolženca ustavi.

Zagovornik obd. L.P. v zahtevi za varstvo zakonitosti, v kateri med drugim v celoti povzema opis dejanja v pravnomočnem sklepu o preiskavi, v nasprotju z razlogom, ki ga navaja v uvodu, zatrjuje, da v opisanem dejanju niso podani zakonski znaki nikakršnega kaznivega dejanja, ker se obdolžencu ne očita, da je vedel za dejanske okoliščine v zvezi z nepristnostjo listin in podatkov o avtomobilu pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe.Zato je bila po njegovem mnenju kršena določba člena 181/I ZKP, ki določa, da mora senat iz člena 25/VI ZKP s sklepom ustaviti preiskavo, če spozna, da dejanje, ki ga je obdolženec obdolžen, ni kaznivo dejanje.

Kaznivo dejanje goljufije po čl.217 KZ stori, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Iz opisa dejanja, navedenega v izreku pravnomočnega sklepa o preiskavi, izhaja, da je obdolženec imel namen, da bi si na škodo zavarovalnice A., PE M., z vložitvijo zahtevka za izplačilo odškodnine v višini 7,400.000 tolarjev in nato tudi z vložitvijo odškodninske tožbe pri Temeljnem sodišču v M., pridobil veliko protipravno premoženjsko korist. Vendar pa je VS RS pri preizkusu pravnomočnega sklepa o preiskavi ugotovilo, da je izrek pravnomočnega sklepa, v katerem je povzeta vsebina zahteve za preiskavo, nejasen, saj iz sklepa o preiskavi ne izhaja določno, katere so bile tiste lažne dejanske okoliščine, ki naj bi jih obdolženec v zvezi s svojim zahtevkom zatrjeval. Izrek pravnomočnega sklepa o preiskavi je torej nejasen glede subjektivne strani očitanega kaznivega dejanja, saj iz izreka ne izhaja, da je obdolženec vedel za fiktivno registracijo osebnega avtomobila, za ponarejeni številki šasije in motorja, za nepravilno registracijo avtomobila, za ponarejeni zapisnik o tehničnem pregledu avtomobila, izrek pravnomočnega sklepa o preiskavi pa je tudi nejasen glede tatvine osebnega avtomobila, ki naj bi bila storjena v noči na 1.1.1993. Izrek pravnomočnega sklepa o preiskavi ter v njem navedeni razlogi so torej popolnoma nejasni, prav tako pa tudi sklep Okrožnega sodišča v M. z dne 20.5.1996, ne vsebuje razlogov o odločilnih okoliščinah, saj v njem sploh ni bilo zavzeto stališče o navedbah obdolženčevega zagovornika v pritožbi zoper sklep o preiskavi.

Podana je torej bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I tč.11 ZKP. Zato je VS RS sklepa preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v M. z dne 15.4.1996, ter Okrožnega sodišča v M. z dne 20.5.1996, na podlagi člena 426/I ZKP razveljavilo in zadevo vrnilo preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v M. v novo odločitev.