Jedro

Tožnikove navedbe se nanašajo na samo ureditveno inšpekcijsko odločbo. V postopku izvršbe pa so navedbe izven okvira, ki izhaja iz prvega odstavka 290. člena ZUP (ta obsega okoliščino, da se zahteva dovolitev izvršbe zoper zavezanca iz inšpekcijske odločbe in okoliščino izvršljivosti odločbe ter način izvršbe), pravno nerelevantne; posledično so take navedbe pravno nerelevantne tudi v postopku upravnega spora, pri presoji zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe ter jih sodišče vsebinsko ne presoja in pri odločitvi ne upošteva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo pritožbi tožnika delno ugodilo in odpravilo 1. in 2. točko izreka sklepa prvostopenjskega organa z dne 4. 2. 2020 ter odpravljeni točki izreka nadomestila z odločitvijo, da je odločba Inšpekcije za okolje št. 06182-719/2018-12 z dne 19. 9. 2019, s katero je bilo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu odrejeno, da mora kot lastnik zemljišča s parc. št. 693 k. o. ... v roku do 30. 12. 2019 zagotoviti uskladitev stanja v naravi s pridobljenim vodnim soglasjem ali vrnitev brežine v prejšnje stanje, in o izvršitvi ukrepov pisno obvestiti organ, ki je izdal odločbo, postala izvršljiva dne 31. 12. 2019 in se dovoljuje njena izvršba, ter da je nov rok za izvršitev odločbe 1. 5. 2020. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se je upravni organ ob izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe oprl na prvi odstavek 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ugotovitev, da tožnik ni pravočasno izpolnil naloženih obveznosti iz inšpekcijske odločbe.

Kot neodpravljen del izreka prvostopenjskega sklepa o dovolitvi izvršbe pa je ostala v veljavi kot dokončna še določitev načina izvršbe, in sicer s prisilitvijo z denarno kaznijo, če tožnik obveznosti ne bo izpolnil niti v naknadnem roku.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik v tožbi navaja, da se predmetna zadeva nanaša na oporni zid dolžine šest metrov in višine dva metra, na zemljišču s parc. št. 693 k. o. ... Tožbo vlaga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je v letu 2017 zgradil nadgradnjo opornega zidu brez soglasja Direkcije za vode, in nato še brunarico zaradi hude stanovanjske stiske na naslovu ..., v katero se je vselil in sedaj v njej biva ... sin A. A., rojen ... Tožnik se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 .

Tožnik navaja, da se zvišanje brežine res nahaja v priobalnem pasu potoka ..., vendar ne predstavlja nikakršna nevarnosti za potok ..., saj ni bil zmanjšan pretok potoka, nadgradnja opornega zidu pa je le nadgradnja že obstoječega zidu, katerega je v preteklosti zgradilo podjetje B. Oporni zid je bil zgrajen strokovno in iz istih materialov kot obstoječi zid, katerega je izdelalo podjetje B. Oporni zid je zgrajen v celoti na zasebnem zemljišču parc. št. 693 k. o. ... Drži pa, da je skoraj v celoti zgrajen v priobalnem pasu (5 metrskem pasu). Meni, da je odstranitev opornega zidu nesmiselna. O opornem zidu je bila izdelana dokumentacija, katero je izdelalo podjetje C. Tožnik sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, posredovala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 4. 11. 2022 sprejelo sklep I U 707/2020, da v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodnica posameznica, strankama postopka je bil sklep vročen, sestavi sodišča pa nista ugovarjali.

**Odločanje brez glavne obravnave**

5. Sodišče je za 10. 11. 2022 razpisalo narok za glavno obravnavo. Ker nobena vabljenih strank ni pristopila, ob izkazanih vabilih, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-11 odločilo, da se glavna obravnava ne opravi.

**K odločitvi sodišča**

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna dovolitev izvršbe ureditvene inšpekcijske odločbe z dne 19. 9. 2019, s katero je tožniku odrejeno, da mora v določenem roku kot lastnik na zemljišču s parc. št. 693 k. o. ... zagotoviti uskladitev stanja v naravi s pridobljenim vodnim soglasjem, ali vrnitev brežine v prejšnje stanje.

8. Izpodbijani sklep temelji na določbah 290. člena ZUP in ugotovitvi organa, da je ureditvena inšpekcijska odločba, ki je predmet odločanja o izvršbi, postala (z dne 31. 12. 2019) izvršljiva.

9. Po prvem odstavku 290. člena ZUP se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe.

10. V zadevi ni sporno, da je ureditvena inšpekcijska odločba z dne 19. 9. 2019 postala izvršljiva (z dne 31. 12. 2019). Tudi ni sporno, da tožnik kot zavezanec po navedeni odločbi, naložene obveznosti ni izpolnil: ni pridobil vodnega dovoljenja za poseg na parc. št. 693 k. o. ..., in tudi ni vzpostavil prejšnjega stanja v naravi.

11. Ob povedanem je tako organ mogel odločiti, da se prisilna izvršitev tožniku izdane ureditvene inšpekcijske odločbe dovoli.

12. Navedbe, ki jih tožnik podaja v tožbi, da je oporni zid zgrajen strokovno, da gre le za nadgradnjo zidu, ki ga je v preteklosti zgradilo podjetje B., da je bila za gradnjo opornega zidu izdelana dokumentacija in da zid ne predstavlja nikakršne nevarnosti za potok ..., so navedbe, ki se na izvršitev odločbe ne nanašajo. Tožnikove navedbe se nanašajo na samo ureditveno inšpekcijsko odločbo. V postopku izvršbe pa so navedbe izven okvira, ki izhaja iz prvega odstavka 290. člena ZUP (ta obsega okoliščino, da se zahteva dovolitev izvršbe zoper zavezanca iz inšpekcijske odločbe in okoliščino izvršljivosti odločbe ter način izvršbe), pravno nerelevantne2; posledično so take navedbe pravno nerelevantne tudi v postopku upravnega spora, pri presoji zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe ter jih sodišče vsebinsko ne presoja in pri odločitvi ne upošteva.

13. Tudi kolikor tožnik navaja, da je poleg opornega zidu, ki je predmet ureditvene inšpekcijske določbe, zaradi hude stanovanjske stiske zgradil še brunarico, v katero naj bi se vselil (glede na podatke očitno) nekdo iz kroga tožnikovih sorodnikov, ter se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 ter s tem v zvezi na pravico do spoštovanja doma, sodišče navedbe presoja kot neutemeljene. Ugotavlja, da se ureditvena inšpekcijska odločba, za dovolitev izvršitve katere gre v obravnavani zadevi, nanaša zgolj na poseg z gradnjo v brežino potoka ... in torej na poseg v nasprotju z Zakonom o vodah. Na pravico do spoštovanja doma pa bi se tožnik lahko skliceval zgolj v izvršilnem postopku, vodenem zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa zaradi (kot bi izhajalo iz tožnikovih navedb) nelegalne gradnje brunarice.

14. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Tretji odstavek 58. člena ZUS-1 določa, da če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik, lahko odloči sodišče brez glavne obravnave. 2 V prvem odstavku 292. člena ZUP je izrecno določeno, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo ter da z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.