Jedro

Za odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).

S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, upnik osebi F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti

Obrazložitev

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani, a nespremenjeni 1. točki izreka potrdi.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - v 1. točki izreka: ugodilo ugovoru dolžnice F. K. tako, da se predlog za nadaljevanje izvršbe zoper njo zavrne, sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 13. 1. 2006 razveljavi, izvršba ustavi ter razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja, - v 2. točki izreka: upniku naložilo, da je dolžan dolžnici povrniti 167,99 EUR stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila, - v 3. točki izreka: zavrnilo predlog dolžnice za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, - v 4. točki izreka: sklenilo, da dolžnica sama nosi stroške, nastale s predlogom za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

Zoper ta sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 presojalo ureditev po takrat veljavnem Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) glede odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, ki je izbrisana iz sodnega registra. Odločilo je, da se v izvršilnem postopku kot univerzalni nasledniki izbrisane družbe štejejo vsi družbeniki, ki so bili v času nastanka terjatve upnika v sodnem registru navedeni kot družbeniki. Poleg tega, da je bila F. K. družbenica izbrisanega podjetja v času nastanka terjatev (kar izhaja iz predlogu za izvršbo priloženih računov), je bila tudi ob izbrisu podjetja še vedno vpisana v sodni register kot družbenica podjetja. V skladu s publicitetnim učnikom vpisov v sodni register (po 8. členu Zakona o sodnem registru; v nadaljevanju: ZSReg) ima vpis v sodni register nasproti tretjim osebam pravni učinek od dneva vpisa, razen če zakon določa drugače. Upnik je v konkretnem primeru tretja oseba in zato, ker se je zanesel na vpis v sodni register, ga ne morejo prizadeti škodljive posledice. Ker je publicitetno načelo temeljno načelo nepravdnega postopka, ga mora sodišče prednostno upoštevati. Kot dokaz prilaga sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Ip 1532/2007 in sklep o ugovoru opr. št. I 2032/2006. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter izvršilni postopek vzdrži v veljavi, dolžnici pa naloži v plačilo stroške postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila oz. podrejeno, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

F. K. v odgovoru na pritožbo navaja, da Ustavno sodišče RS v omenjeni ustavni odločbi ni nikoli zapisalo takšnega stališča, kot ga navaja upnik, niti takšno stališče iz omenjene ustavne odločbe ne izhaja smiselno. Iz odločbe jasno izhaja, da Ustavno sodišče RS šteje kot družbenike, odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, tiste izmed oseb, ki so imele ob izbrisu družbe z omejeno odgovornostjo iz sodnega registra status družbenika izbrisane družbe (t.i. dejanski družbeniki) in jih je glede na njihov vpliv na poslovanje družbe oz. uskladitev družbe z ZGD mogoče šteti za aktivne družbenike. Kdo šteje kot (dejanski) družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, pa je jasno opredeljeno v 57. točki omenjene odločbe, iz katere izhaja, da sprememba družbenika družbe z omejeno odgovornostjo ne učinkuje šele od vpisa v sodni register, ker je ta le deklaratorne narave. Zato družbeniki, ki so vpisani v sodni register, niso vedno tudi dejanski družbeniki. V posledici tega je sodišče tudi zaključilo, da zakonska izključitev osebne vročitve sklepa o začetku postopka izbrisa in sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra družbenikom ne pomeni kršitve njihove pravice do pritožbe, ker osebna vročitev glede na to, da (dejanski) družbeniki sodišču v mnogih primerih sploh niso bili znani, saj niso bili vpisani v sodni register (59. točka v zvezi s 55. in 57. točko obrazložitve), sploh ne bi bila mogoča. To pa pomeni, da Ustavno sodišče RS šteje kot družbenike, ki imajo interes sodelovati v postopku izbrisa družbe, le dejanske družbenike družbe, torej osebe, ki so imele skladno z veljavnimi predpisi status družbenika, ne glede na to, ali so v trenutku izbrisa kot take bile vpisane v sodni register ali ne. Drugačno stališče bi bilo sicer tudi v nasprotju s 394. členom ZGD, ki je določal, da podajo notarsko overjeno izjavo o tem, da so poplačane vse obveznosti družbe in prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti vsi delničarji (oz. pri d.o.o. vsi družbeniki). To pa so lahko samo tisti, ki so družbeniki v času sprejema sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (oz. glede na blanketno normo ZFPPod tisti, ki so bili dejanski družbeniki v trenutku izbrisa družbe iz sodnega registra), ne pa morebiti neki bivši družbeniki. Kar je tudi razumljivo, saj ti nimajo po izstopu iz družbe več nobene pravice sodelovati pri upravljanju družbe in posledično tudi nimajo niti posrednega vpliva na njeno poslovanje. Poleg tega pa so družbeniki izbrisane družbe univerzalni pravni nasledniki, kar pomeni, da prevzamejo tudi morebitno premoženje izbrisane družbe in lahko kot taki tudi vstopajo kot stranke v sodne postopke, takšne pravice pa bivšemu družbeniku tudi v primeru likvidacije družbe praviloma ne pripadajo. Sodni odločbi, na kateri se sklicuje pritožnik, sta v očitnem nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00. Iz 57. točke omenjene ustavne odločbe namreč jasno izhaja, da učinkuje sprememba družbenika pri izstopu družbenika iz družbe že s samo izjavo volje družbenika. Upnikova trditev, da ima sprememba družbenika pravni učinek proti tretjim osebam šele od vpisa v sodni register in bi sodišče moralo upoštevati publicitetno načelo, ni utemeljena, kar je potrdila tudi sodna praksa. Tako je Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Ip 3878/2007 z dne 9. 1. 2008 zavzelo stališče, da bi upoštevanje publicitetnega načela bilo v direktnem nasprotju z zgoraj navedenimi določili ZGD in bi dejansko pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar pa ne bi bilo pravno ustrezno. Sicer pa v konkretnem primeru sklicevanje na publicitetno načelo ne pride v poštev že zaradi dejstva, ker je predlog za vpis spremembe družbenika bil podan sodnemu registru Okrožnega sodišča v Ljubljani. pred izdajo sklepa o izbrisu družbe, vendar vpis pravnomočnosti tega sklepa 22. 11. 2004 ni bil izveden. Sicer pa je za vpis spremembe družbenika v sodni register odgovoren poslovodja družbe, ne pa družbenik, ki izstopa iz družbe, zaradi česar ga tudi ne morejo prizadeti negativne posledice morebitne opustitve te dolžnosti. F. K. pa ni bila direktorica družbe K. d.o.o. (v nadaljevanju: izbrisana družba). Pritožbenemu sodišču zato F. K. predlaga, naj upnikovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdi ter odmeri in upniku naloži v plačilo njene pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je delno utemeljena.

Glede na to, da pritožnik navaja le razloge, s katerimi nasprotuje odločitvi v 1. in 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, odločitev v 3. in 4. točki izpodbijanega sklepa pa zanj niti ni neugodna, je pritožbeno sodišče štelo, da se upnik pritožuje le zoper 1. in 2. točko izreka izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in opravilo preizkus po uradni dolžnosti (v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ) le v tem delu.

Odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka je pravilna, prav tako njegova obrazložitev. V izogib nepotrebnemu ponavljanju se zato pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa.

Pritožnik šele v pritožbi prvič navaja, da se v izvršilnem postopku kot univerzalni nasledniki izbrisane družbe štejejo vsi družbeniki, ki so bili v času nastanka terjatve v sodnem registru navedeni kot družbeniki, ter da iz predlogu za izvršbo priloženih računov izhaja, da je bila F. K. v času nastanka terjatev družbenica izbrisane družbe. Gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne sme upoštevati, saj upnik ni izkazal, da tega dejstva ni mogel navesti že v odgovoru na ugovor F. K. Pa tudi v primeru, da bi upnik to dejstvo navedel pravočasno, pritožbeno sodišče pripominja, da ni pravno pomembno. V sodni praksi se je glede vprašanja prehoda obveznosti izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo na njene družbenike izoblikovalo enotno in jasno stališče (glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 301/2004 z dne 11. 11. 2004 ter npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 5048/2005 z dne 21. 12. 2005 in III Cp 634/2007 z dne 22. 2. 2007). Za odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).

Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da pritožnik v zvezi s stroškovno odločitvijo v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa utemeljeno opozarja na pravilo, po katerem tretje osebe, ki se je v pravnem prometu (v dobri veri) zanesla na podatke, vpisane v sodnem registru, ne smejo prizadeti škodljive posledice (gre za načelo zaupanja v tretjem odstavku 8. člena ZSReg).

Po določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ je dolžan upnik povrniti dolžniku oz. tretjemu na njegovo zahtevo stroške le v primeru, da mu jih je povzročil neutemeljeno. Glede na to, da se je upnik v konkretnem primeru ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe zoper F. K. zanesel na podatke, vpisane v sodnem registru, dejansko stanje v zvezi z družbeniki izbrisane družbe pa mu ni bilo znano, odločitev, da je upnik dolžan F. K. povrniti njene stroške ugovornega postopka, ni pravilna (pri čemer sploh ni pomembno, ali si je F. K. prizadevala za vpis spremembe družbenika v sodnem registru oz. čigava dolžnost je to bila). Upnika, ki se je zanesel na registrsko stanje, po katerem je bila F. K. ob izbrisu družbe iz sodnega registra (še vedno) vpisana kot družbenica, poleg neuspeha s predlogom za nadaljevanje izvršbe ne morejo bremeniti še stroškovne posledice, saj F. K. ob vložitvi ugovora ni izkazala, da bi bilo upniku znano, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra dejansko ni bila več družbenica družbe, ker je svoj poslovni delež pravno veljavno odsvojila še pred izbrisom družbe. S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, torej F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti (prim. tudi VSK sklep II Cpg 268/2006 z dne 22. 2. 2007, VSK sklep II Cpg 172/2006 z dne 17. 11. 2006 in VSK sklep II Cpg 25/2006 z dne 5. 5. 2006).

Ker pa je bil ugovor F. K. zoper sklep o nadaljevanju izvršbe utemeljen in se izvršba zoper njo ne bo več nadaljevala, stroškov, ki jih je upnik priglasil v odgovoru na ugovor F. K., ni mogoče označiti kot potrebnih za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremenilo tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa je upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (1. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik je s pritožbo uspel le glede stroškov ugovornega postopka (to je glede stranske terjatve), ki jih F. K. ni (več) dolžan povrniti, zaradi česar stroški njegove pritožbe za samo izvršbo niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ) in jih je dolžan kriti sam.

Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, ki je F. K. ne bi bilo treba vložiti, je pritožbeno sodišče odločilo, da je dolžna tudi F. K. sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ji ti stroški niso bili povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).