12. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odredbo predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Su 60/2001 z dne 4. 12. 2001 in zoper ravnanje sodnice Okrajnega sodišča v Ljubljani se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper odredbo predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Su 60/2001 z dne 4. 12. 2001, s katero je slednja odredila, da se spis v zadevi št. II K 536/2000 predodeli drugi sodnici. V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 23., 28. in 125. člena Ustave, 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP) ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). V zvezi z zatrjevanimi kršitvami navaja, da je bil spis nezakonito in neustavno dodeljen drugi sodnici. Slednja naj bi bila pristranska in naj bi s svojimi dejanji nezakonito in neustavno posegala v pritožnikove ustavne pravice. Ker naj bi bile zatrjevane kršitve očitne, pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj o ustavni pritožbi odloči predčasno na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS).

2.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. To pomeni, da lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi že pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, v nobenem primeru – niti v izjemnih primerih – pa ne more odločati pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev. Pritožnik lahko kršitve, ki jih v zvezi z izpodbijano odredbo zatrjuje v ustavni pritožbi, uveljavlja v postopku s pravnimi sredstvi zoper odločitev, s katero bo kazenski postopek končan. Da bi bila navedena pravna sredstva že izčrpana, pritožnik ni izkazal. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

3.Iz navedb v ustavni pritožbi je mogoče razbrati, da pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper ravnanja sodnice, s katerimi naj bi slednja nedopustno posegla v njegove pravice.

4.Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče v upravnem sporu. Postopek in način odločanja pristojnega sodišča je urejen v Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS). Ustavne pritožbe neposredno zoper ravnanja ni mogoče vložiti. Sodno varstvo zoper nezakonita ravnanja, s katerimi se posega v človekove pravice, je zagotovljeno v upravnem sporu. Šele po izčrpanju tega sodnega varstva je mogoče zoper pravnomočno odločbo, izdano v upravnem sporu, ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS vložiti ustavno pritožbo. Ker glede na navedeno ustavna pritožba tudi v tem delu ni dopustna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer