Jedro

Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe obrazložilo, da terjatev tožeče stranke obstaja, napačno pa je zaključilo, da le-ta še ni zapadla, ker je napačno štelo to dejstvo za neprerekano in s tem za resnično.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravilno glasi: Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 65985/2008 z dne 14.9.2008 se vzdrži v veljavi v delu v katerem je bilo dolžnici naloženo, da upnici v roku 8 dni poravna tudi glavnico v višini 366,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.9.2008 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v višini 7,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.10.2008 dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 12,56 EUR nadaljnjih stroškov pravdnega postopka, v roku 15 dni v primeru zamude pa z z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 103,52 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v sporu majhne vrednosti in brez opravljanega naroka razveljavilo sklep o izvršbi in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da sama nosi stroške pravdnega postopka.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima zahtevek tožeče stranke podlago v kreditni pogodbi št. ..., ki je bila sklenjena med toženko in banko ter na cesijski izjavi z dne 31.8.2007, po kateri je terjatev banke prešla na tožečo stranko (I. odst. 963. čl. OZ). Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je bilo za poravnavo njenega dolga dogovorjeno, da se terjatev poravna v mesečnih obrokih po 100,00 EUR, iz česar je sodišče prve stopnje zaključilo, da terjatev tožeče stranke še ni v celoti zapadla v plačilo. Pri tem je štelo, da tožeča stranka po ugovoru tožene stranke in v prvem pripravljalnem spisu temu dejstvu ni oporekala, zato ga je sodišče v skladu z določbo II. odst. 214. čl. ZPP štelo za priznano.

Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila, uveljavlja pa pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je toženka prerekala višino terjatve le pavšalno. Prav tako je pavšalno navajala sporazum o obročnem plačilu, ne da bi navedla, kdaj naj bi bil sklenjen, višino obrokov in zapadlost. Res je, da ni izrecno ugovarjala navedbam v sporazumu, saj so bile pavšalne, vendar pa je v pripravljalnem spisu navedla, da je šlo za enkratni znesek in enkratno zapadlostjo. Sodišče prve stopnje je samo zaključilo, kdaj naj bi bil sporazum sklenjen ter kakšna je bila njegova vsebina. Predlaga, da se pritožbi ugodi ter da se sodbo spremeni tako, da se zahtevku ugodi in naloži toženi stranki plačilo sodno odmerjenih stroškov izvršilnega in pravdnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila ter stroške pritožbenega postopka prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ali pa, da se sodbo razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo II. odst. 214. čl. ZPP po kateri se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Zato je napačno štelo, da je tožena stranka sklenila s tožečo stranko sporazum o obročnem odplačilu dolga. Tožeča stranka pravilno navaja, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi le navrgla takšno trditev, ne da bi jo konkretizirala. Tožeča stranka je namreč v ugovoru le navedla: “Regresna terjatev je bila na dan 28.8.07 3.161,36 EUR. Poravnano je bilo šest obrokov, tako bi terjatev znašala 2.561,36 EUR. Za poravnavo dolga je bilo dogovorjeno, da se terjatev poravna v mesečnih obrokih po 100,00 EUR. Zato prosim zgoraj navedeni naslov, da se sklep vrne upniku, obveznost do zavarovalnice bom poravnala v mesečnih obrokih, kot je bilo dogovorjeno. Priloge: poziv za plačilo regresne terjatve, fotokopije plačanih položnic”. Na te njene navedbe je tožeča stranka vložila pripravljalni spis (ZPP, čl. 452), v katerem je natančno opisala pogodbeno razmerje, iz tega opisa pa ne izhaja, da bi se stranke dogovorile za obročno plačilo dolga, ampak le za enkratno plačilo in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, k temu pa je tožeča stranka priložila več dokazil vključno z obračunom zakonskih zamudnih obresti. Na to vlogo pa tožena stranka kljub pozivu po IV. odst. 452. čl. ZPP ni odgovorila, zaradi česar bi moralo sodišče ob pravilni uporabi 214. čl. ZPP zaključiti, da temu dejstvu ni ugovarjala.

Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da terjatev tožeče stranke obstaja, napačno pa je zaključilo, da še ni zapadla, ker je napačno štelo to dejstvo za neprerekano in s tem napačno uporabilo določbo 214. čl. ZPP in štelo to dejstvo kot resnično. Ker potem, ko je tožeča stranka v prvem pripravljalnem spisu obrazložila obstoj in zapadlost terjatve ter višino in ker toženka temu ni ugovarjala, bi moralo sodišče šteti dejstvo obstoja terjatve in zapadlost terjatve za neprerekano. Tožeča stranka je obrazložila višino terjatve, priložila obračun obresti, tožena stranka pa v prvem pripravljalnem spisu temu ni ugovarjala, saj pripravljalnega spisa ni vložila, zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava spremeniti tako, da se zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi (ZPP člen 358).

Tožeča stranka je uspela z zahtevkom in ji mora zato tožena stranka povrniti stroške postopka. Poleg stroškov izvršilnega postopka, ki so že priznani z delno pravnomočnostjo sklepa o izvršbi je tožeča stranka dolžna povrniti še materialne stroške v višini 5,00 EUR za pripravljalni spis, torej skupno 12,56 EUR, ki jih mora plačati v osmih dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči osmi dan po preteku izpolnitvenega roka. Ker je tožeča stranka v pritožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka za takso za pritožbo v višini 98,52 EUR in za materialne stroške v višini 5,00 EUR. Tudi od teh stroškov je v primeru zamude dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.