Jedro

Upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, ampak je to omejeno na zastopanje v primerih, določenih v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, in ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Kar pomeni, da ob sklicevanju na navedene določbe ZFPPIPP ni mogoče odrekati tožniku pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa ne zmanjšuje, ampak se lahko poveča, kot je npr. vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine, posledično pa tudi ne do BPP, ob razlogovanju, da je zadeva v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP očitno nerazumna.

Ker tožnik uveljavlja odškodnino s tožbo v ločenem sodnem postopku, organ za BPP zavrnitve tožnikove prošnje za BPP ne bi mogel opirati na določbo sedmega odstavka 383.a člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 195/2013 z dne 17. 5. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnika z dne 7. 5. 2013 za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik 7. 5. 2013 vložil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine 11.500,00 EUR, ki teče pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod II P 535/2013. Glede na navedbe v prošnji, da je tožnik v osebnem stečaju, so bile opravljene poizvedbe in ugotovljeno, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu St 2069/2012 z dne 13. 11. 2012 zoper tožnika uveden postopek osebnega stečaja. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem postane upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, saj se glede na določbo 383. člena ZFPPIPP drugi odstavek 245. člena tega zakona smiselno uporablja za postopek osebnega stečaja. Prav tako se določba prvega odstavka 245. člena ZFPPIPP ter določba drugega odstavka 101. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za fizične osebe uporabljata smiselno, saj ZPP v določbah, ki so v zvezi s stečajnim postopkom pomembne, ne loči med stečajem pravnih oseb in osebnim stečajem. V drugem odstavku 101. člena ZPP predpisuje, da pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, preneha, ko nastanejo pravne posledice stečajnega postopka (to je, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka). Glede na navedeno organ za BPP ocenjuje, da je predmetna prošnja tožnika neutemeljena. BPP v navedenem pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine, ki predstavlja premoženje, ki spada v stečajno maso, namreč ni smotrno dodeljevati, saj je od 13. 11. 2012 zakoniti zastopnik tožnika stečajni upravitelj. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa med drugim pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za vnovčitev stečajne mase. Ker gre v tem primeru za spor, ki je v zvezi s stečajno maso, sodišče ocenjuje, da glede na določbo 6. točke 355. člena ZFPPIPP tožnik glede na omejitev, kot jo določa 383.a člen tega zakona, po katerem se BPP dodeli le v obliki oprostitve plačila predujma in za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti, ni upravičen do plačila pravdnih stroškov v zvezi s premoženjem, ki spada v stečajno maso, v okviru BPP. Glede na navedene ugotovitve tožnik, nad katerim je bil začet postopek osebnega stečaja, ni več pravdno sposoben, zato sam v pravdnem postopku ne more nastopati kot stranka in tudi ne pooblastiti odvetnika za zastopanje v tem pravdnem postopku, za katerega prosi BPP. Tožniku za ta postopek BPP ni mogoče dodeliti in je bilo treba prošnjo kot neutemeljeno zavrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da je zoper njega s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu St 2069/2012 z dne 13. 11. 2012 začet (ne pa uveden, kot v razlogih izpodbijane odločbe zmotno navaja upravni organ) postopek osebnega stečaja. Navaja, da je razlaga določb ZFPPIPP s strani upravnega organa, na katere ta svojo odločitev opira, nepravilna ter v nasprotju z namenom tega zakona. Pravne posledice začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP nastopijo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. V skladu s 386. členom ZFPPIPP pa poslovna sposobnost dolžniku, zoper katerega je začet postopek osebnega stečaja, ni v celoti odvzeta, ampak je le omejena in sicer tako, da ne more prosto sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Takšni pravni posli, ki bi jih samostojno sklenil stečajni dolžnik, bi bili brez pravnega učinka. Pri razpolaganju s tem premoženjem postane z dnem objave oklica o začetku stečajnega postopka stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Namen določb ZFPPIPP, ki obravnavajo osebni stečaj in ki stečajnemu dolžniku omejujejo razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, je torej v tem, da dolžnik ne zmanjšuje stečajne mase. Glede na to ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti po 386. členu ZFPPIPP vedno omejena tudi njegova pravdna sposobnost, in to v enakem obsegu. Nasprotno, po mnenju tožnika je treba šteti, da ima dolžnik pravdno sposobnost, kolikor s procesnim dejanjem lahko poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje. V zvezi s temi navedbami se tožnik sklicuje na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 957/2011 z dne 23. 4. 2012. V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v škodnem dogodku 8. 5. 2012. Ker še ni odločeno oziroma priznana, omenjena odškodnina za nepremoženjsko škodo (še) ni predmet stečajne mase. Z vložitvijo tožbe za plačilo odškodnine in vztrajanjem pri postavljenem tožbenem zahtevku more tožnik le povečati stečajno maso. Stečajna masa se ne more zmanjšati niti v primeru, če tožnik v pravdnem postopku ne bi uspel; v tem primeru bi se le povečali tožnikovi dolgovi (iz naslova obveznosti povračila pravdnih stroškov), v ničemer pa se s tem ne bi zmanjšala stečajna masa. Takšno morebitno povečanje dolgov pa tudi ne bi imelo nobenega vpliva na tožnikove upnike, ki so svoje terjatve prijavili v postopku osebnega stečaja, saj skladno z določbo 252. člena ZFPPIPP pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tožnik pa je tožbo na plačilo odškodnine vložil po začetku postopka osebnega stečaja. Tožnikov eventualni dolg iz naslova pravdnih stroškov tako ne bi mogel biti poplačan iz vnovčene stečajne mase. Glede na takšno situacijo je tožnik pravdno sposoben za vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine, stečajni upravitelj pa v zvezi s to tožbo ni njegov zakoniti zastopnik. Glede na navedeno so razlogi izpodbijane odločbe, da tožniku BPP ne bi bilo smiselno dodeljevati, izkažejo kot pravno zmotni in neutemeljeni. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je upravni organ sprejel materialnopravno nepravilno odločitev, to pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe. Zato tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka je sodišču poslala upravni spis v zadevi, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ mogel zavrniti tožnikovo prošnjo za BPP ob sklicevanju na pravne posledice začetka stečajnega postopka (kot razlog v smislu prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Pri tem je organ štel, da odškodnina, zaradi plačila katere je tožnik vložil tožbo, predstavlja premoženje, ki spada v stečajno maso, zato je po njegovem mnenju glede na določbe ZFPPIPP pri razpolaganju s tem premoženjem z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost tožnika kot stečajnega dolžnika postala omejena ter nima pravdne sposobnosti za procesna dejanja, katerih predmet je to premoženje, pri poslih in dejanjih razpolaganja s tem premoženjem pa ga zastopa upravitelj.

Po 1. točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Po drugem odstavku 245. člena ZFPPIPP (za katerega iz določb 383. člena tega zakona ne izhaja, da se ne uporablja v postopku osebnega stečaja) z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika (v primerih iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP, to je) pri: (1) pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, (2) pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika, (3) pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase, (4) pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka, in (5) pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom. Da navedeni določbi ZFPPIPP, na kateri opira odločitev organ v izpodbijani odločbi, ne dajeta podlage za zaključek, da tožnik ne bi imel pravdne sposobnosti v sodnem postopku, v katerem uveljavlja odškodnino (za nepremoženjsko škodo), se sodišče s tožnikom strinja. Tudi sodišče namreč meni, da je namen določb 386. člena ZFPPIPP, v katerih je urejena omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase (npr. sodbi VDSS Pdp 957/2011 z dne 23. 4. 2012 in VSL II Cp 122/2012 z dne 20. 6. 2012). Iz določbe drugega odstavka 245. člena ZFPPIPP o obsegu pooblastil upravitelja za zastopanje stečajnega dolžnika pa tudi izhaja, da upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, ampak je to omejeno na zastopanje v primerih, določenih v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, in ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Kar pomeni, da ob sklicevanju na navedene določbe ZFPPIPP ni mogoče odrekati tožniku pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa ne zmanjšuje, ampak se lahko poveča, kot je npr. vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine, posledično pa tudi ne do BPP, ob razlogovanju, da je zadeva v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP očitno nerazumna.

Ker tožnik uveljavlja odškodnino s tožbo v ločenem sodnem postopku, pa organ zavrnitve tožnikove prošnje za BPP tudi ne bi mogel opirati na določbo sedmega odstavka 383.a člena ZFPPIPP, ki določa, da ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja.

Ker je sodišče presodilo, da je bil v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zakon nepravilno uporabljen, je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo na podlagi tretjega odstavka in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek.

O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku priznalo stroške v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, skupaj z uveljavljanim 20 % DDV, ker je tožnikov pooblaščenec zavezance za DDV.