Jedro

Odlog izvršbe na predlog dolžnika je možen le v točno določenih primerih, ki so našteti v točkah od 1. do 9. prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar v tem primeru najdlje za tri mesece in le enkrat.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik. Uveljavlja pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ. Navaja, da je predlog za odlog izvršbe, ki ga je vložil sam kot laik, utemeljeval zlasti s sklicevanjem na dejstvo, da razpolaga z drugim likvidnim premoženjem, z unovčenjem katerega bo poplačal vse tri upnike, kar bi preprečilo prodajo njegove nepremičnine. Dolžnik ima terjatev iz naslova neplačane najemnine do najemnika v znesku 10.500,00 EUR, terjatev iz naslova neplačevanja stroškov uporabe stanovanja (voda, elektrika, plin itd.) v znesku okoli 2.000,00 EUR, terjatev iz naslova poškodovanja tuje stvari s strani najemnika v znesku okoli 5.000,00 EUR in terjatev do Z. A. S. d.d. iz naslova odškodnine zaradi škode v posledici izliva vode v kuhinji, kopalnici in na stopnišču v znesku med 3.000,00 EUR in 5.000,00 EUR. Dolžnik je tudi lastnik kmetijskega zemljišča v izmeri okoli 1 ha, ki ga prodaja in bo iz dosežene kupnine poplačal upnike. Dolžnik bo v kratkem izplačal vozilo, ki ga ima najetega na leasing in ga bo kot lastnik prodal in poplačal upnike. Dolžnik ima s strani drugega in tretjega upnika ustna zagotovila, da bosta predloge za izvršbo umaknila, če bo plačal vsaj del njunih terjatev. Dolžnik še navaja, da sklep ne vsebuje razlogov o tem, ali je sodišče upnikom vročalo dolžnikov predlog za odlog izvršbe in ali so upniki na predlog odgovorili, zaradi česar je po dolžnikovem mnenju podana bistvena kršitev določb postopka. Dolžnik še opozarja, da je glede na stanje terjatve prvega upnika izvršba na dolžnikove nepremičnine nesorazmerno sredstvo izvršbe, saj dolžniku zaradi relativno nizke terjatve grozi prodaja premoženja z vsaj stokrat višjo vrednostjo. Po mnenju dolžnika je sodišče prve stopnje bistveno kršitev določb postopka zagrešilo tudi s tem, ko ni razpisalo naroka za pojasnitev odprtih vprašanj, ki so se pojavila po prejemu predloga za odlog izvršbe. Dolžnik predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Sodišče je pravilno pojasnilo, da je odlog izvršbe možen le v točno določenih primerih, ki so našteti v točkah od 1. do 9. prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar v tem primeru najdlje za tri mesece in le enkrat (drugi odstavek 71. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal obstoja nobenega od v prvem odstavku 71. člena ZIZ kumulativno zahtevanih pogojev, prav tako pa ni izkazal pogojev po drugem odstavku 71. člena ZIZ.

Tako po dolžniku v predlogu za odlog zatrjevana dejstva glede postopkov, ki tečejo zoper njegovega podnajemnika oziroma najemnika (v izpodbijanem sklepu je napačno zapisano „zoper upnika Z. C.“ – op. pritožbenega sodišča) v zvezi z nepremičnino, ki je predmet izvršbe (zaradi neplačevanja najemnin, zaradi neplačevanja fiksnih stroškov, zaradi poškodovanja tujega premoženja in zaradi kaznivega dejanja fizičnega in verbalnega napada, pri čemer je potrebno s strani zavarovalnice določiti odškodnino), ne predstavljajo nobenega izmed v prvem odstavku 71. člena ZIZ taksativno naštetih primerov, in sicer tudi ne po 7. točki navedenega odstavka, ki ureja primer, ko je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, saj je dolžnik zatrjeval, da ima terjatve zoper svojega podnajemnika, ne pa zoper katerega izmed upnikov v tem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dolžnik tudi svojih trditev, da bi mu s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, ker v postopku zoper podnajemnika ne bo možna rekonstrukcija ali zavrnitev njegovih izmikanj, ni ustrezno konkretiziral in zato ni jasno, v čem je dolžnik zatrjeval nastanek nenadomestljive škode. Prvo sodišče je tudi pravilno pojasnilo, da dolžnik sploh ni navedel, še manj pa izkazal, da bi bila škoda, ki bi nastala dolžniku s takojšnjo izvršbo, večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, po dolžniku zatrjevana dejstva pa tudi ne predstavljajo posebno upravičenih razlogov, to je razlogov, ki bi zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogočali izpolnitev obveznosti.

S pritožbenimi trditvami, da je dolžnik s sklicevanjem na zgoraj opisane postopke, ki jih ima do najemnika ter s sklicevanjem na terjatev, ki jo ima do zavarovalnice iz naslova odškodnine, uveljavljal dejstvo, da razpolaga z drugim likvidnim premoženjem, z unovčenjem katerega bo poplačal vse tri upnike, dolžnik ne more uspešno utemeljiti predloga za odlog izvršbe, saj s tem niso izpolnjeni že opisani pogoji za odlog po 71. členu ZIZ. Enako velja za pritožbeno sicer prvič zatrjevana dejstva (ki v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predstavljajo nedopustne pritožbene novote), da je dolžnik tudi lastnik kmetijskega zemljišča v izmeri okoli 1 ha, ki ga prodaja in bo iz dosežene kupnine poplačal upnike oziroma da bo dolžnik v kratkem izplačal vozilo, ki ga ima najetega na leasing, ga prodal in iz kupnine poplačal upnike.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko ni razpisalo naroka za pojasnitev odprtih vprašanj, ki so se pojavila po prejemu predloga za odlog izvršbe. Na podlagi 29. in 29.a člena ZIZ sodišče v izvršilnem postopku postopa na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Ker torej narok ni obligatoren, dolžnikov predlog za odlog pa ni bil obrazložen, saj dolžnik ni zatrjeval obstoja zahtevanih pogojev za odlog izvršbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je o predlogu odločilo brez oprave naroka. Dolžnik prav tako neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker iz sklepa ni razvidno, ali so upniki na dolžnikov predlog za odlog izvršbe odgovorili. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče upnikom dolžnikov predlog vročilo skupaj z izpodbijanim sklepom. V primeru predloga za odlog izvršbe, podanega s strani dolžnika, ZIZ ne določa obveznega odgovora upnika na dolžnikov predlog za odlog oziroma na obstoj ali izostanek upnikovega odgovora ne veže odločitve o dolžnikovem predlogu, zato ne gre za kršitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa in dolžnikova pritožba v tem delu ni utemeljena.

Dolžnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da je glede na stanje terjatve prvega upnika izvršba na dolžnikove nepremičnine nesorazmerno sredstvo izvršbe, ker naj bi dolžniku zaradi relativno nizke terjatve grozila prodaja premoženja z vsaj stokrat višjo vrednostjo. Dolžniku je pojasniti, da nesorazmernost izvršilnega sredstva ni razlog za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ. Sicer pa izvršba na dolžnikove nepremičnine ne teče zgolj s strani prvega upnika zaradi terjatve v višini 1.008,77 EUR, temveč tudi s strani drugega in tretjega upnika zaradi terjatev v višini 5.925,56 EUR in 8.990,94 EUR, pri čemer je dolžnik imel možnost na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZIZ po dovolitvi izvršbe na nepremičnine predlagati drugo sredstvo izvršbe, v kolikor bi to zadoščalo za poplačilo terjatve, vendar, kot je razvidno iz spisa, tega ni storil. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker tudi niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).