Jedro

Sodišče prve stopnje je sledilo določilu drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki pa celovito ne ureja vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru izselitve iz stanovanja, ki predstavlja dom tretje, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote. Tak položaj je zakonodajalec uredil glede odloga na predlog dolžnika v drugem odstavku 71. člena ZIZ, glede tretjega pa je podana pravna praznina. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.

Izrek

I. Pritožba se delno zavrne in v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi se delno ugodi in v II. točki izreka sklep razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tretje (I. točka izreka) in zavrnilo njen predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka).

2. Tretja v pravočasni pritožbi navaja, da bi morala odpoved najemnega razmerja in izvršilni naslov zamudna sodba zajeti tudi tretjo, kar pa ni. Meni, da je kot uporabnica stanovanja zaščitena. Poudarja, da je pri njej podano izrazito socialno in zdravstveno prikrajšanje, in pomeni glede na predložene dokaze izguba stanovanja nevarnost za njeno zdravje. Navaja, da so bile plačane vse tekoče obveznosti. Predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da tretja nima prane podlage, da biva v stanovanju in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

Glede I. točke izreka

5. V izvršilnem postopku zakonska ureditev izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi dokončno vsebinsko odločilo o zatrjevani pravici tretje, saj mora, četudi bi bila ta verjetno izkazana, ob nasprotovanju upnika ugovor tretje zavrniti (drugi odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

6. V obravnavani zadevi pa ni podana niti verjetnost obstoja pravice tretje, ki preprečuje izvršbo. Tretja je pravico utemeljevala s statusom uporabnice stanovanja, ki pa je bil vezan na najemno pogodbo z dne 19. 7. 2006. Ker je bilo navedeno razmerje z najemnico (tukaj dolžnico) odpovedano, kar v postopku ni bilo sporno, tretja ni verjetno izkazala, da bi njen položaj uporabnice preprečeval izvršbo, saj je tudi njena pravica uporabe stanovanja, ki je bila vezana na pravico najemnice, prenehala, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (9. točka obrazložitve). Tudi sklicevanje na starejšo podlago uporabe, ki je bila nadomeščena z navedeno najemno pogodbo, niti na preteklo zakonsko ureditev, ki ni več veljala v času sklenitve navedenega najemnega razmerja, ne more biti uspešno.

7. Po pojasnjenem, ko v tem delu odločitve sodišča prve stopnje, tudi uradni preizkus ni pokazal nepravilnosti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo delno zavrnilo in v I. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

Glede II. točke izreka

9. Tretja je odlog izvršbe utemeljevala s svojim posebej težkim zdravstvenim stanjem, ki bi bilo z izselitvijo močno ogroženo, česar pa sodišče prve stopnje niti ni presojalo, saj je svojo odločitev o zavrnitvi predloga za odlog oprlo le na ugotovitev, da tretja svoje pravice ni verjetno izkazala (16. točka obrazložitve). Pri tem je sodišče prve stopnje sledilo določilu drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki pa celovito ne ureja vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru izselitve iz stanovanja, ki predstavlja dom tretje, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote. Tak položaj je zakonodajalec uredil glede odloga na predlog dolžnika v drugem odstavku 71. člena ZIZ, glede tretjega pa je podana pravna praznina.

10. Da je ta podana, potrjuje ugotovitev, da ne gre za področje, ki bi ga namenoma zakonodajalec pustil neurejenega, ker gre za področje svobodnega ravnanja. Neurejeno razmerje se nanaša na področje prisilnega državnega posega (prisilne izvršbe) v vrhovno ustavno dobrino človekovega dostojanstva (1. člen Ustave RS - URS), predvsem v zvezi z varstvom pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS)1 v povezavi z izgubo doma in posegom v telesno celovitost - zdravje posameznika (35. in 36. člen URS), ki mora biti celovito zakonsko urejena. Gre za nepopolnost na ožjem pravnem področju odloga izvršbe, pri čemer odprava nepopolnosti sledi uresničitvi temeljnih načel navedene pravne ureditve področja, v obravnavanem primeru uresničitvi človekovih pravic2 in ustavnega načela socialne države (2. člen URS).3

11. Popolnitev je nujna, saj bi v nasprotnem primeru nepopolna ureditev dopuščala, da neomejeno prevlada upnikova pravica do izvršbe, četudi za ceno intenzivnega posega zaradi prisilne izselitve, ki lahko tretjega, enako kot dolžnika, pahne tudi v izjemno bivanjsko stisko in veliko ogroženost zdravja. Namen zakonodajalca pri opredelitvi odloga izvršbe na predlog tretjega zagotovo ni, da se v takem položaju prisilna izselitev opravi za vsako ceno. Navedena nepopolnost zakonske ureditve odvzema možnosti sodišču, da v posameznem primeru presodi ustrezno ravnotežje med upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS) in na drugi strani pravico tretjega do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) v povezavi s težkim zdravstvenim stanjem tretje, torej pravico do telesne celovitosti iz 35. člena URS, presojo, kot jo je izpostavilo Ustavno sodišče že glede dolžnika.4

12. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka. Ustavno sodišče je tudi pojasnilo, da samo prisilna izpraznitev nepremičnine sicer neposredno ne posega v pravico do telesne celovitosti. Vendar ni mogoče spregledati, da invazivnost prisilne izselitve lahko povzroči poslabšanje že tako slabega zdravstvenega stanja, kar se lahko v posebej zaostrenem položaju odrazi kot ogrožanje življenja.

13. Prisilna izselitev lahko tretjega prizadene povsem enako kot dolžnika. Tretji, ki ne more verjetno izkazati pravice, ki preprečuje prisilno izselitev, je v bistveno enakem položaju kot dolžnik, za katerega iz izvršilnega naslova izhaja, da se mora izseliti. Oba nimata izkazane podlage, da bi lahko ostala v stanovanju, za oba pa lahko nastopijo okoliščine, v katerih bi prisilna izselitev lahko pomenila s strani Ustavnega sodišča poudarjeno nedopustno trdoto prisilne izselitve, ki bi nasprotovala temeljni civilizacijski zahtevi po spoštovanju človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.

14. Čeprav tretji že po vsebini njegovega položaja ni tisti, ki bi bil zajet v izvršilnem naslovu in bi mu bilo naloženo, da se mora izseliti, pa učinki opravljanja neposrednih dejanj izvršbe (prvi odstavek 221. člena ZIZ) lahko posežejo v njegov položaj.5 Tak primer je tudi obravnavana zadeva, ko je tretja živela v stanovanju skupaj z mamo dolžnico, ki ji je z izvršilnim naslovom naloženo, da se izseli.

15. Po pojasnjenem je dopustno navedeno pravno praznino popolniti s smiselno uporabo določila drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ker sodišče prve stopnje pojasnjenih vidikov ni upoštevalo in presojalo, je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, v II. točki izreka sklep razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo presoditi predlog za odlog tretje tudi z zgoraj navedenega vidika. Tretja glede na novo pravno kvalifikacijo sodišča druge stopnje lahko podaja v novem postopku nove navedbe o dejstvih in dokazih. Sodišče prve stopnje bo v tej zvezi moralo v skladu z dolžnostjo materialnega procesnega vodstva (285. člen in prvi odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pozvati tretjo, da dopolni morebitne nepopolne trditve o njenem aktualnem zdravstvenem in socialnem stanju in v tej smeri predlaga ali predloži dodatne dokaze. Primarno bo moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je zdravstveno stanje tretje toliko resno, da bi lahko že sama izselitev za tretjo pomenila nevarnost za njeno življenje ali bistveno poslabšala njeno zdravje, kot je tretja navedla v predlogu za odlog. Posebej pomembne pa so tudi okoliščine dejanskih in učinkovitih možnosti za rešitev morebitne bivanjske stiske, ki jo lahko ponudijo center za socialno delo in druge socialne službe v zvezi z nadomestno nastanitvijo, in možnosti zagotovitve ustrezne pomoči in nege glede na aktualno zdravstveno stanje tretje. Sodišče prve stopnje bo glede na občutljivost zadeve lahko tudi opravilo narok.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 V pravni teoriji je pravica iz 34. člena Ustave, ki se nanaša na t. i. realizirano dostojanstvo, neločljivo povezano s človekovim dostojanstvom, opredeljenim v 1. členu Ustave, t. i. izvornim človekovim dostojanstvom kot vrhovno pravno vrednoto ustavne ureditve. Glej Kleindinst, P. v: Komentar Ustave Republike Slovenije. Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, 2019, 1. del, str. 334 in nasl. 2 V pravni teoriji utemeljevanje pravne praznine sledi navedenim trem elementom: ne gre za področje človekovega svobodnega ravnanja, gre za pomanjkljivost na ožjem pravnem področju in zapolnitev nepopolnosti se ujema z načeli (izhodišči) pravnega urejanja. Popolnitev navedenih praznin izhaja iz spoznanja o t. i. poroznosti zakona in razvijanju prava, ki mora ostati v mejah pravnih načel, pri čemer imajo tudi človekove pravice ta pomen in so izhodiščno vsebinsko merilo ustavne ureditve. Primerjaj Pavčnik, M.: Argumentacija v pravu, 3. spremenjena in dopolnjena izdaja. GV Založba, Ljubljana, 2013, str. 123. in nasl. Posebej o navedenih elementih pravne praznine str. 153. 3 Ustavno načelo socialne države, ki zavezuje vse državne organe pri izvajanju oblasti, tudi sodišče pri sojenju, poudarja vrednoto solidarnosti in varstvo šibkejšega ter se tesno povezuje z uresničevanjem človekovega dostojanstva. Načelo socialne države se prepleta z načelom pravne države (tudi pravico do izvršbe, ki spada v njegov okvir) tako, da mu daje vsebinsko legitimacijo, obe načeli skupaj z načelom demokratičnosti pa utemeljujeta slovenski pravni red kot socialno ustavno demokracijo. Ta je vrhovno utemeljena na človekovih pravicah, tudi socialnih, ki so tesno povezane in prepletene z vsemi ostalimi pravicami. Država (tudi sodišče) ima pozitivno obveznost (5. člen URS), da se aktivno odzove in ukrepa, da se te čim bolj kakovostno in učinkovito uresničijo. Več o tem primerjaj Teršek, A.: Socialna ustavna demokracija. Založba Univerze na Primorskem, Koper, 2017, str. 33 in nasl. 4 Odločba US RS, št. U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019. 5 Ta glasi:“Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari.“ Primerjaj tudi Sodbo II Ips 387/2005.