Jedro

Sodišče prve stopnje je namreč z izločitvijo v izreku napadenega sklepa navedenih zapisnikov, ki vsebujejo izjavo obdolženega in B. B., nepravilno uporabilo določbe 83. člena ZKP, saj ne gre za dokaze, ki jih je po ZKP sodišče prve stopnje dolžno izločiti iz spisa, kot to pravilno navaja pritožba.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) iz spisa izločilo del zapisnika z dne 22. 3. 3022, ki ga je Center za socialno delo X, poslal Policijski postaji Y, ki vsebuje izjavo B. B. in A. A., in sicer: celotna 3. in 4. stran priloge A1/1/5, zapisnik z dne 23. 5. 2022 Centra za socialno delo X, ki vsebuje izjavo B. B., in sicer celotna 6. in 7. stran priloge A3/3/2/1, del zapisnika z dne 27. 3. 2022, ki ga je Center za socialno delo X, ki vsebuje izjavo B. B., in sicer tretji odstavek 23. stran, priloga A3/3/2/1 ter odločilo, da se zapisniki CSD, ki vsebujejo sporni tekst, po pravnomočnosti sklepa zaprejo v poseben ovitek in hranijo pri preiskovalnem sodniku, ločeno od drugih spisov, v spis pa se vloži fotokopija poročila brez spornega teksta.

2. Zoper tak sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev napadenega sklepa oziroma njegovo spremembo tako, da se iz spisa ne izločijo navedeni dokazi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica ne soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj sodišču prve stopnje očita, da je nepravilno uporabilo določbe 83. člena ZKP, saj ne gre za dokaze, ki bi jih bilo potrebno izločiti iz spisa. Takšne svoje navedbe utemeljuje s tem, da so B. B., njena mama in obdolženi A. A. dne 22. 3. 2022 prostovoljno prišli na CSD, od koder so bili napoteni zaradi prijave na policijo, kjer so prijavo tudi podali dne 23. 3. 2022. Iz navedenega torej izhaja, da center za socialno delo takrat še ni vodil postopka zoper A. A., ki je v obravnavani zadevi sedaj obdolženi in so vsi trije navedeni na CSD prišli samovoljno v okviru svobodne odločitve, z namenom seznaniti center s situacijo, ki se je nanašala na kaznivo dejanje obdolženca v razmerju z oškodovanko B. B. Zato ni nastopil položaj, kot ga prikazuje sodišče prve stopnje v napadenem sklepu glede izjave obdolženega A. A. in B. B., kot privilegirane priče, saj je CSD ni bil dolžan poučiti v skladu s členom 236 ZKP, kot to zmotno in v nasprotju z ZKP navaja sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa in kar utemeljeno graja pritožnica.

5. Pritožbeno sodišče opozarja na razlikovanje med dokazi, ki so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP in dokazi, ki so predmet splošne prepovedi opiranja sodbe iz drugega odstavka 18. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je namreč z izločitvijo v izreku napadenega sklepa navedenih zapisnikov, ki vsebujejo izjavo obdolženega in B. B., nepravilno uporabilo določbe 83. člena ZKP, saj ne gre za dokaze, ki jih je po ZKP sodišče prve stopnje dolžno izločiti iz spisa, kot to pravilno navaja pritožba. Zapisnike o izjavah obdolženca in oškodovanke, sta navedena podala na centru za socialno delo, še preden je bil postopek zoper obdolženca uveden, zato ne gre za izjave, ki bi jih zbrala policija in je pritrditi pritožnici, da je izločitev dokazov v obravnavani zadevi, neutemeljena. Tudi v kolikor se oškodovanka, ki je v obravnavani zadevi privilegirana priča, kasneje v kazenskem postopku odreče pričanju, kot je to primer v obravnavani zadevi, se iz spisa ne izloči njena izjava, ki jo je samoiniciativno in prostovoljno podala na CSD.

6. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke, saj je sodišče prve stopnje kršilo ZKP, saj je ravnalo v nasprotju z določbo člena 83 ZKP, ko je iz spisa v nasprotju z ZKP izločilo listine, ki izhajajo iz izreka napadenega sklepa. Navedene listine niso predmet izločitve, medtem ko dopustnosti morebitnega opiranja sodbe na te dokaze, brez da bi se to dejansko zgodilo, v tej fazi kazenskega postopka ni mogoče preizkušati.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi okrožne državne tožilke odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).