19. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Digitel, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Janko Pučnik, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 19. februarja 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 149. člena Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01) in Uredbe o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT 2000 (Uradni list RS, št. 16/01) ter javnega razpisa za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT 2000 št. 347-21/2001-4 (Uradni list RS, št. 46/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica je izpodbijala peti odstavek 149. člena Zakona o telekomunikacijah (v nadaljevanju ZTel-1) in Uredbo o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT 2000 ( v nadaljevanju Uredba) ter javni razpis za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT 2000 št. 347-21/2001-4.

2.Zatrjevala je, da je prvi odstavek 149. člena ZTel-1, ki omogoča podelitev ene same koncesije na podlagi izpodbijane uredbe, ki je tudi sama v neskladju z načelom enakosti (14. člen Ustave) in krši pravico do svobodne gospodarske pobude in prepoved omejevanja konkurence (74. člen Ustave), v neskladju z Ustavo. Uredba naj bi bila v neskladju z Ustavo že po Zakonu o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97 in nasl. - ZTel).

Peti odstavek 149. člena ZTel-1 pa samo vzdržuje takšno neustavno stanje in naj bi bil v nasprotju z nekaterimi določbami samega Zakona. Predlagala je začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih predpisov ter zadržanje vseh postopkov v zvezi z javnim razpisom in zadržanje izvrševanja vseh v teh postopkih že izdanih odločb. 3. Vlada je izrazila dvom, ali pobudnica sploh izkazuje pravni interes za oceno ustavnosti, zavrnila očitke o neustavnosti oziroma nezakonitosti Zakona in Uredbe ter javnega razpisa in tudi nasprotovala predlogu za začasno zadržanje.

B.

4.Pobudnica je pravni interes za vložitev pobude utemeljevala predvsem z navedbo, da je pravočasno oddala pravilno opremljeno ponudbo za pridobitev koncesije. V dopolnitvi pobude je navedla, da je bila njena ponudba kot nepopolna neupravičeno izločena in da je vložila tožbo zoper odločbo Vlade o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT 2000, vendar naj bi to po njenem mnenju ne imelo vpliva na njen pravni interes. Menila je, da je pravni interes izkazan že s tem, da predpis lahko vpliva na pobudnikove pravice in pravni interes in ni potrebno, da je tudi neposredno uporabljen.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da vsak, če izkaže pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlagajo pobudniki, neposredno posega v njihove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, morebitna za stranko ugodna rešitev mora izboljšati njen pravni položaj.

Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča. Če je med postopkom pred Ustavnim sodiščem izpodbijani predpis prenehal veljati, pa morajo biti za njegovo presojo izpolnjeni tudi pogoji iz 47. člena ZUstS.

6.Uredba je bila med postopkom s sprejemom Uredbe o razveljavitvi Uredbe o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT 2000 (Uradni list RS, št. 92/03 - Uredba o razveljavitvi) razveljavljena. S tem se je prenehal uporabljati tudi peti odstavek 149. člena ZTel-1. Vendar navedeno dejstvo nima pravnih posledic v konkretnem primeru. Postopek za podelitev koncesije, ki je bil na podlagi petega odstavka 149. člena ZTel-1 izveden na podlagi izpodbijane Uredbe, ki je bila sprejeta v času veljavnosti ZTel, je že zaključen. Zato bi že iz tega razloga morebitna razveljavitev petega odstavka 149. člena ZTel-1 in Uredbe ne imela nobenega vpliva na pravni položaj pobudnice. Tudi morebitna odprava Uredbe bi na pravni položaj pobudnice vplivala samo, če bi na podlagi njene uporabe nastopile za pobudnico škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti (drugi odstavek 45. člena ZUstS). Morebiten nastanek škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, pa je tudi na podlagi 47. člena ZUstS pogoj za presojo predpisov, ki so med postopkom prenehali veljati. Vendar pobudnica ni izkazala, da bi v konkretnem primeru prišlo do nastanka škodljivih posledic.

Pobudničina ponudba na razpis za pridobitev koncesije je bila v postopku javnega razpisa kot nepopolna izločena, saj ni vsebovala vseh sestavin, zahtevanih v razpisni dokumentaciji. Zato se ta v nadaljnjem postopku ni več upoštevala. Pobudnica bi lahko zoper takšno odločitev vložila na podlagi Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl., 14/03 ur.p.b. - ZRPJN) na Državno revizijsko komisijo zahtevo za revizijo postopka in tako zavarovala svoje pravice, če je menila, da je bila njena ponudba neupravičeno izločena iz nadaljnjega postopka. Iz njenih navedb ne izhaja, da bi to storila, pač pa je vložila tožbo zoper odločbo Vlade št. 347-21/2001-5 z dne 22. 11. 2001 o podelitvi koncesije Mobitelu, d.d., Ljubljana, čeprav v tem postopku ni več sodelovala. To pomeni, da se izpodbijana določba ZTel-1 in Uredba nista uporabili za meritorno odločanje o pobudničini ponudbi.

7.Iz vsega navedenega izhaja, da pobudnica s svojimi navedbami ni izkazala pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov. Javni razpis pa ni predpis, temveč posamičen akt, ki se kot tak ne more izpodbijati s pobudo. Zato je bilo treba pobudo zavreči.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Modrijan.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić