Up-33/98

26.2.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B. J. iz L. ter I. J. iz E., N. na seji senata dne 26. februarja 1998 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba B. in I. J. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 7/97 z dne 27.11.1997 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1007/95 z dne 15.5.1996 ter sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah št. P 84/87 z dne 23.5.1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu pritožnikov za obnovo pravdnega postopka glede razveljavitve izročilne pogodbe, ker je ugotovilo, da je petletni rok za vložitev tega pravnega sredstva že potekel. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo pritožnikov in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče pa je kot neutemeljeno zavrnilo revizijo pritožnikov.

2.V ustavni pritožbi pritožniki pretežno uveljavljajo razloge, ki se nanašajo na domnevno nezakonitost sodb, s katerimi so pravdna sodišča meritorno odločala o zahtevku za razveljavitev izročilne pogodbe. Glede zavrnitve predloga za obnovo postopka pa pritožniki navajajo, da naj bi bil sklep Vrhovnega sodišča pomanjkljivo obrazložen. Sodišča naj bi tudi napačno odločila, da je bil predlog za obnovo postopka vložen iz razloga novih dejstev in dokazov. Menita, da bi sodišča morala šteti, da je predlog za obnovo postopka vložen zato, ker v prejšnjem pravdnem postopku strankama ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (saj naj bi sodišča prikrivala relevantno zdravstveno dokumentacijo) - iz tega razloga pa je predlog za obnovo postopka mogoče vložiti tudi po petih letih. Pritožnika I. J. naj sodišča v pravdnem postopku sploh ne bi vabila na obravnave.

3.Naveba pritožnikov, da je sklep Vrhovnega sodišča v bistvu neobrazložen, ni utemeljena. Vrhovno sodišče se je v reviziji opredelilo do vseh bistvenih navedb pritožnikov. Pri tem je potrebno upoštevati, da se sodišča (to velja tudi za Ustavno sodišče glede tovrstnih navedb v obravnavani ustavni pritožbi) niso dolžna opredeliti do tistih navedb strank, ki za odločitev niso relevantne ali so očitno nesmiselne ali pomenijo zlorabo procesnih pravic. Vrhovno sodišče je tudi prepričljivo obrazložilo, da razlog, ki sta ga pritožnika uveljavljala v predlogu za obnovo postopka, pomeni navajanje novih dejstev in dokazov po 9. točki 421. člena ZPP, torej razlog, ki ga v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZPP ni mogoče vložiti po preteku petih let od pravnomočnosti sodbe.

4.Navedbe pritožnikov v ustavni pritožbi, da naj sodišča v pravdnem postopku ob odločanju o razveljavitvi izročilne pogodbe enega izmed pritožnikov sploh ne bi vabila na obravnave, Ustavno sodišče ne more presojati, saj tega razloga (ki bi morda lahko predstavljal obnovitveni razlog po 2. točki 421. člena Zakona o pravdnem postopku) pritožnika v predlogu za obnovo postopka nista uveljavljala in zato ni predmet sklepa o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, ki ga pritožnika izpodbijata z ustavno pritožbo.

5.Navedb ustavne pritožbe, ki se nanašajo na meritorno odločitev pravdnih sodišč o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev izročilne pogodbe, Ustavno sodišče ne more presojati. Predmet presoje na podlagi ustavne pritožbe je le odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, zato Ustavno sodišče na podlagi te ustavne pritožbe lahko preizkuša le, ali so bile v postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika Franc Testen ter dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj