Jedro

Izdaja regulacijske odločbe oziroma ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Regulacijsko odredbo je mogoče izdati le v primerih, če bi brez njene izdaje med postopkom prišlo do ravnanja, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Vendar pa je treba k regulacijskim odredbam pristopati restriktivno. Toženec posebnih okoliščin ali razlogov, ki bi narekovali takojšnje ukrepanje, v konkretnem primeru ni izkazal. Toženec spremenjenih okoliščin glede pridobitnih zmožnosti ni izkazal, zato ni razlogov za spremembo preživnine, določene v začasni odredbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo oba toženčeva predloga za izdajo začasne odredbe v zvezi s predajo/prevzemom otrok in znižanjem preživnine.

2. Zoper odločitev se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pritožnik izpostavlja, da je bila začasna odredba, sprejeta v soglasju s pravdnima strankama na naroku za glavno obravnavo 6. 11. 2017, 12. 1. 2018 spremenjena tako, da predaja/prevzem otrok poteka pred vhodom bloka, ki stoji v križišču ... Vendar pa tudi od izdaje nove začasne odredbe dalje prihaja do ponovnih kršitev, provokacij, žaljenja in nasilnih dejanj, ki jih nad tožencem izvajata tožnica in njen novi partner. Vse to pa poteka pred očmi otrok. Prvostopenjsko sodišče se do zatrjevane kršitve, ki se je zgodila 14. 2. 2018 ob 18.00 uri, ko je namesto tožnice po otroke prišel njen partner A. A., ni opredelilo. Tega dne je prišlo do incidenta, saj je želel tožničin partner otroke odpeljati na silo. Toženca je provociral in mu grozil v prisotnosti vseh treh mladoletnih otrok. Pritožnik pojasnjuje, da tožnica otrok že večkrat ni predala na način, določen v začasni odredbi, in jih ni prevzela, temveč je mladoletne otroke na silo želel prevzeti njen partner. Sodišče se do teh kršitev ni opredelilo. Zaradi preteklih dogodkov je toženec upravičeno predlagal izdajo nove začasne odredbe, kjer bi se predaja otrok vršila na parkirišču pred pošto, ki se nahaja zraven Policijske postaje. S tem bi se preprečila težko nadomestljiva škoda, ki otrokom nastaja ob predaji oziroma prevzemu. Sodišče ne bi smelo opreti svoje odločitve na mnenje izvedenke B. B., ki ga je pripravila skoraj leto dni pred narokom in je bilo izdelano pred uvidom v vse težave, nastale po 6. 11. 2017 oz. 12. 1. 2018. Mnenje izvedenke, da predaja otrok pred policijsko postajo ni v korist otrok, ne vzdrži nikakršne strokovne, pa tudi ne pravne presoje. Predaja in prevzem bi se morala vršiti na takšnem javnem mestu, da do incidentov ne bi prihajalo. Na parkirišču pred policijsko postajo oz. pošto se nahaja več avtomobilov, več ljudi, zato bi bila možnost incidentov, groženj in žaljenja manjša. Pritožnik poudarja, da se tožničin partner vmešava v starševski odnos in povzroča dodatne konflikte. Tožnica skupaj s partnerjem posega v osebnostni prostor otrok in toženca ter stike izrablja v provokativne namene. Tudi nova razdalja v primeru spremembe mesta predaje/prevzema otrok ni razlog za zavrnitev toženčevega predloga. Toženec zaradi nasilja, šikaniranja in blatenja imena z otroki nima več stikov, saj predaja in prevzem otrok ne potekata na način, kot je bilo to dogovorjeno v začasni odredbi z dne 12. 1. 2018. V zvezi s predlogom začasne odredbe za znižanje preživnine opozarja, da s posledicami začasne odredbe ni bil seznanjen. Preživnina je previsoka, zato se mora zadolževati. Poudarja, da je bil zaveden in prisiljen v podpis takšne začasne odredbe, čeprav je že takrat vedel, da preživnine, brez dodatnega zadolževanja, ne bo mogel plačevati.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev spremeni in ugodi njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihove koristi med pravdnim postopkom. Namenjene so olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost odločitve.

6. Prvo sodišče je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da je izdaja regulacijske odločbe oziroma ureditvene začasne odredbe omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Regulacijsko odredbo je mogoče izdati le v primerih, če bi brez njene izdaje med postopkom prišlo do ravnanja, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Vendar pa je treba k regulacijskim odredbam pristopati restriktivno.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo oba predloga za izdajo začasne odredbe, materialnopravno pravilna in ni obremenjena s kršitvami določb pravdnega postopka.

8. Toženec posebnih okoliščin ali razlogov, ki bi narekovali takojšnje ukrepanje, ni izkazal. Sodišče prve stopnje je ob soglasju obeh pravdnih strank na naroku 12. 1. 2018 spremenilo začasno odredbo z dne 6. 11. 2017 ravno glede mesta predaje in prevzema otrok, za kar se je toženec tudi zavzemal. Predaja otrok naj bi potekala pred vhodom bloka, ki stoji ob križišču ... Kot je opozorilo že prvo sodišče, je bil pri tem upoštevan toženčev predlog za določitev nevtralnega območja, obenem pa se je upoštevalo tudi strokovno mnenje izvedenke. O grožnjah tožnice in njenega partnerja ter nasilju je toženec navajal že predhodno v postopku. Prav zato je bilo ob soglasju obeh pravdnih strank določeno nevtralno območje, kjer naj bi potekala prevzem in predaja otrok.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da v začasni odredbi z dne 12. 1. 2018 določeno mesto predaje/prevzema otrok predstavlja javno mesto, zato ni nobenega utemeljenega razloga za novo določitev. Prvemu sodišču se glede na dejstvo, da je toženec že v predhodnem postopku opozarjal na grožnje tožnice in njenega partnerja, do dogodka z dne 14. 2. 2018 niti ni bilo treba podrobneje opredeljevati. Jedro problema je v toženčevemu nestrinjanju, da bi otroke v primeru tožničine odsotnosti prevzemal njen novi partner. Pravdni stranki sta se na naroku za glavno obravnavo 24. 5. 2018 izrecno zavezali, da bosta predaja in prevzem otrok potekala izključno med njima, brez prisotnosti njunih partnerjev. Zato ni utemeljenega razloga, da bi se posegalo v začasno odredbo z dne 12. 1. 2018. Poleg tega mesto predaje/prevzema otrok, ki ga predlaga toženec, tudi po mnenju izvedenke psihološke stroke B. B. ni ustrezno, kar je na naroku 12. 1. 2018 argumentirano pojasnila. Pritožbeno zatrjevanje, da mnenje izvedenke ne vzdrži nikakršne strokovne presoje, ni z ničemer podkrepljeno. Izvedenka je prepričljivo pojasnila, da pred policijsko postajo ni ustrezno mesto za prevzem/predajo otrok. Poleg tega predaja in prevzem že sedaj potekata na javnem kraju, ki je bližji bivališčema obeh pravdnih strank, kot če bi potekala na parkirišču pred pošto v bližini policijske postaje.

10. Toženec konkretnega nasilja nad njim, še manj pa nad otroki, niti ni izkazal. Ob dejstvu, da naj bi od 24. 5. 2018 predaja/prevzem otrok potekala izključno med pravdnima strankama, do tovrstnih incidentov ne bi smelo več prihajati. Zaskrbljujoče pa je ravnanje toženca, ki se je zaradi zavrnitve predloga za izdajo začasnih odredb odločil z mladoletnimi otroki prekiniti stike. To kaže na pravilnost zaključka izvedenke, da daje toženec prednost svojim potrebam pred potrebami otrok in da ima pomanjkljiv uvid v koristi otrok.

11. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni ugodilo toženčevemu predlogu za znižanje preživnine s sedanjih 130,00 EUR na 60,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Toženec spremenjenih okoliščin glede pridobitnih zmožnosti ni izkazal, zato ni razlogov za spremembo preživnine, določene v začasni odredbi z dne 6. 11. 2017. Njegova pritožbena zatrjevanja, da preživnina ni bila določena realno ter da jo brez škode, ki mu nastaja na zdravju, ni zmožen plačevati, ne morejo imeti želene teže. Pravdni stranki sta 6. 11. 2017 sporazumno določili višino preživnine, zato so nerazumljivi toženčevi pritožbeni očitki, da je bil v podpis začasne odredbe prisiljen, čeprav je že takrat vedel, da takšne preživnine brez dodatnega zadolževanja ne bo mogel plačevati. Gre za povsem posplošene navedbe, ki niso podkrepljene z nobenimi dokazi. Poleg tega je bil v času sklepanja sporazuma prisoten tudi njegov odvetnik, kar pritožbeno sodišče še dodatno utrjuje v prepričanju o neutemeljenosti toženčevih tovrstnih zatrjevanj.

12. V trditvah toženca ni elementov, ki bi narekovali nujno urejanje spornih vprašanj z novo začasno odredbo, zato sta njegova predloga za izdajo začasne odredbe neutemeljena. Ker predpostavk za izdajo ureditvene začasne odredbe toženec ni izkazal, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

13. O začasni odredbi se je odločalo v pravdnem postopku in predstavlja njegov del. Pritožbeno sodišče je zato odločanje o stroških pritožbenega postopka pridržalo za odločitev, ki bo sprejeta glede na doseženi končni uspeh strank v postopku.